Pravilno je sicer pritožbeno stališče, da lahko delodajalec v sodnem sporu dopolnjuje razloge, na katerih temelji izpodbijana ocena, vendar pa tožena stranka v predmetni zadevi pri tem ni bila uspešna.
ZJU člen 24.. URS člen 14.. ZSPJS člen 16, 16/3.. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 1, 1/3, 2, 2/2.
napredovanje v višji plačni razred - javni uslužbenec - enakost pred zakonom
Za izpolnitev pogojev za napredovanje po ZSPJS in Uredbi o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede morajo od prejšnjega napredovanja (prve zaposlitve ali premestitve) miniti polna tri leta.
Na podlagi presoje, da tožnica ne opravlja dela delovnega mesta urednik oddaj, je sodišče prve stopnje njen zahtevek iz naslova razlike v plači do plače višje vrednotenega delovnega mesta utemeljeno zavrnilo.
Po prvem odstavku 183. člena ZPIZ-2 lahko dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala. Po drugem odstavku 183. člena ZPIZ-2 se lahko odločba iz prvega odstavka tega člena izda v roku 10 let od vročitve dokončne odločbe zavarovancu ali uživalcu pravic, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta.
Glede na to, da je odločba z dne 5. 7. 2006, s katero je bila tožniku priznana pravica do starostne pokojnine, bila tožniku vročena 4. 8. 2006 in je postala pravnomočna, zahtevo za ponovno odmero pokojnine na podlagi 183. člena ZPIZ-2 pa je tožnik vložil dne 19. 11. 2018, je toženec pravilno odločil, da je njegova zahteva glede na 10 letni rok določena v 183. členu ZPIZ-2 prepozna in jo je pravilno zavrgel.
ZPIZ-2 člen 30, 30/1, 30/2, 30/3, 30/4, 36, 37, 140.
odmera starostne pokojnine
Po 3. odstavku 30. člena ZPIZ-2 se za leto zavarovanja pri izračunu pokojninske osnove upošteva koledarsko leto, v katerem so bili za najmanj šest mesecev zavarovanja plačani prispevki od osnove, zavarovanec pa je dopolnil najmanj šest mesecev zavarovalne dobe. Če so bili v posameznem koledarskem letu prispevki od osnov plačani za krajše obdobje ali če obvezno zavarovanje sploh ni obstajalo oziroma če podatkov o osnovah ni mogoče pridobiti, se tako leto pri izračunu pokojninske osnove preskoči. Upošteva se prvo naslednje koledarsko leto, za katero obstajajo podatki o osnovah, od katerih so bili plačani prispevki (4. odstavek 30. člena ZPIZ-2). Pomeni, da osnov iz krajšega obdobja kot šest mesecev ali pa če je zavarovanec dopolnil krajše obdobje zavarovalne dobe, osnov iz tega koledarskega leta ni mogoče upoštevati. Enako velja tudi, če obvezno zavarovanje v posameznem koledarskem letu sploh ni obstajalo in če podatkov o višini osnov ni mogoče pridobiti. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje da določbe 30., 36. in 37. člena ZPIZ-2 niso neustavne.
Skladno s 140. členom ZPIZ-2 se pokojninska doba, plača in druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravic, upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja po podatkih iz matične evidence, ki ima značaj javne listine. Pomeni, da se dejstva, ki izhajajo iz matične evidence, štejejo za resnična, lahko pa se dokazuje drugače. Dokazno breme je na zavarovancu oziroma tistemu, ki zatrjuje nepravilnost podatkov. Nepravilnost vpisanih podatkov o plači se lahko dokazuje z listinskimi dokazi, na primer plačilnimi listami. Analitična primerjava zneskov neto plač po plačilnih listah s tovrstnimi podatki iz matične evidence se lahko opravi tudi s sodnim izvedenstvom.
spor iz razmerja med starši in otroki - začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - ureditev stikov - ureditev stikov otroka s staršem - otrokova korist - težko popravljiva škoda - denarna kazen
Iz dejanskih ugotovitev prvega sodišča izhaja, da udeleženca nista uspela vzpostaviti takšne ravni komuniciranja, da bi se lahko dogovarjala o rednem izvajanju stikov. Razmerje med udeležencema je po prenehanju njune izvenzakonske skupnosti postajalo vse bolj konfliktno, ta konfliktnost pa se v zadnjem obdobju še stopnjuje. Stiki po sodni poravnavi ne potekajo redno in se praviloma izvršujejo le v manjšem obsegu od predvidenega po sodni poravnavi. V takšnih razmerah so koristi otrok ogrožene, saj trpi povezanost hčerk z očetom. Namesto, da bi se čustvena povezanost hčerk z očetom krepila, s tem pa tudi občutki medsebojne pripadnosti, se je dogajalo, da se stiki zaradi slabe starševske komunikacije pogosto niso izvršili ali pa so bili zelo kratkotrajni, s čimer njihov namen ni bil dosežen. Vse to je nedvomno škodljivo vplivalo na razvoj hčerk, z vidika njune kratkoročne in dolgoročne koristi. Nujno je, da se zagotovi reden in stabilen sistem stikov med predlagateljem in hčerkama že v tej fazi postopka, da se prepreči morebitno odtujevanje otrok od predlagatelja, kar bi lahko predstavljalo težko popravljivo škodo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00030962
URS člen 23.. KZ-1 člen 258.. ZKP člen 35, 35/1.
prenos krajevne pristojnosti - kaznivo dejanje nevestnega dela v službi - dvom v nepristranskost sojenja
Okoliščina, da je v obravnavani zadevi osumljenka A. A. - sodnica Okrožnega sodišča v M., predstavlja tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti, saj bi v primeru, da bi zadevo obravnavali sodniki Okrožnega sodišča v M., glede na različna pojmovanja o delu sodišča in ko niso izključena tudi njihova osebna poznanstva, utegnilo omajati zaupanje udeležencev postopka in javnosti v nepristranskost pristojnega sodišča. To velja še toliko bolj, ker je osumljenki očitano kaznivo dejanje nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1 povezano ravno z osumljenkinim delom sodnice na Okrožnem sodišču v M.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00031097
ZPP člen 7, 212. ZASP člen 1. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka I-A/1, I-A/2, II-B/6.
avtorski honorar - višina nadomestila - trditveno in dokazno breme - javno priobčevanje glasbenih del - javno izvajanje glasbenih del - jazz - promenadni koncert - koncert resne glasbe
Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da toženec svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu (7. in 212. člen ZPP), da gre za promenadne koncerte, ni zadostil, ker ni podal konkretnih navedb, katere so tiste okoliščine, iz katerih bi bilo mogoče zaključiti, da gre za promenadne koncerte.
URS člen 29, 137. ZKP člen 364, 364/7, 370, 371, 371/1-11, 371/2. ZOdv člen 2, 2/1.
zaseg predmetov, listin in naprav odvetnika - mobilni telefoni - hišna preiskava - preiskava odvetniške pisarne - odvetniška dejavnost - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pojem protispisnosti
Zmotna ugotovitev procesnih dejstev na eni strani ter pogojno imenovana protispisnost kot del zatrjevane bistvene kršitve določb kazenskega postopka na drugi, sta dve različni stvari. Pri slednji je njeno bistvo v napačni navedbi (povzetku) vsebine, ki je v posameznem dokazu posredovana in ki je lahko šele nato pravilno ali napačno ocenjena. Pomeni, da napačna navedba ne more biti posledica napačne ocene kot to v učinku izhaja iz prve pritožbe, ampak je kvečjemu obratno.
Biti skrbnik obdolženčevih procesnih jamstev iz 29. člena Ustave ni isto kot biti skrbnik odvetništva kot samostojne in neodvisne službe iz 137. člena Ustave, namenjene uresničevanju interesov strank pred sodišči in drugimi državnimi organi (prvi odstavek 2. člena Zakona o odvetništvu), zaradi česar tudi ni isto izkazati se z izkaznico Zbornice ter za obdolženca predložiti pooblastilo ali predložiti pooblastilo oziroma obvestilo predsednika Zbornice.
Odločitev o eventualni vrnitvi zadeve registrskemu sodišču v novo odločanje je bila odvisna od vprašanja, na katerega opozarja odgovor na pritožbo, torej, ali je registrsko sodišče pravilno obravnavalo (edino) pritožbo v spisu zoper sklep sodne pomočnice o vpisu predlaganih sprememb v sodni register, kot pritožbo J. V. kot udeleženca postopka.
Pritožbeno sodišče je vpogledalo v obravnavano pritožbo in iz njenih bistvenih sestavin ugotovilo, da jo je vložil subjekt vpisa, zato pritožbeno sodišče ne more slediti pritožniku, da je pritožbo zoper sklep z dne 19. 7. 2019 vložil J. V. kot udeleženec registrskega postopka.
S tem pa se izkaže, da registrsko sodišče nima nobene podlage za obravnavo pritožbe kot pritožbe udeleženca registrskega postopka zoper sklep, ki ga je izdala sodniška pomočnica. Posledično pa to pomeni, da zadeve ni treba vrniti registrskemu sodniku prve stopnje v novo odločanje.
ZGD-1 člen 521, 521/1, 521/1-7, 403, 403/3, 404, 404/3. ZFPPIPP člen 422.
postopek prisilne likvidacije - prisilna likvidacija - odločanje o začetku postopka prisilne likvidacije - pritožba družbenika - pritožba dolžnika - začetek stečajnega postopka
Edini družbenik ima kot stranka postopka prisilne likvidacije možnost proti sklepu o začetku postopka likvidacije vložiti pritožbo in v njej uveljavljati razloge v zvezi z obstojem pogojev za začetek prisilne likvidacije. Pravice do pravnega sredstva zoper to odločitev tudi ni mogoče odvzeti dolžniku, ki zatrjuje, da družba deluje.
Osrednja predpostavka za izvedbo postopka likvidacije je, da je na razpolago dovolj likvidacijske mase (premoženja) za popolno poplačilo vseh upnikov oziroma njihovih terjatev. Če se torej ugotovi, da premoženje dolžnika ne zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov v celoti, vključno z vsemi pripadki, se likvidacijski postopek ne opravi, ampak mora družba prenehati v stečajnem postopku.
tožba na ugotovitev očetovstva - priznanje očetovstva - priznanje očetovstva pred Centrom za socialno delo (CSD) - pravni interes za ugotovitveni zahtevek - ugotavljanje očetovstva - dokaz z analizo DNK - varstvo koristi otroka
V sodni praksi je že zavzeto stališče, da se priznanje in sodno ugotavljanje očetovstva izključujeta, razen v primeru, ko se s priznanjem očetovstva ne strinja otrokova mati in lahko zato tisti, ki je očetovstvo priznal, to dokaže le v sodnem postopku.
S priznanjem očetovstva je zadoščeno varstvu koristi otroka in zgolj s poudarjanjem teh koristi tožnica dokaza z DNK analizo ne more izsiliti.
predlog za izdajo začasne odredbe - zavarovanje denarne in nedenarne terjatve z začasno odredbo - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetno izkazana nevarnost - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - objektivna nevarnost za poplačilo terjatve - trditveno in dokazno breme - izvršba zaradi oprave nenadomestnega dejanja - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - pogoj neznatne škode - začasna odredba o prepovedi odtujitve in obremenitve
Pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve so določeni v 270. členu ZIZ, pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve pa v 272. členu ZIZ. Po obeh zakonskih določbah je prvi pogoj za izdajo začasne odredbe, da upnik izkaže za verjeten obstoj terjatve ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Vendar verjetnosti obstoja tega pogoja prvostopenjsko sodišče v obravnavanem primeru ni presojalo. Zaključilo je namreč, da tožnica ni izkazala drugega pogoja za izdajo začasne odredbe, ki mora biti s pogojem verjetnega obstoja terjatve podan kumulativno.
Tožnica ni izkazala niti subjektivne niti objektivne nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve brez izdaje začasne odredbe onemogočena ali otežena.
Tožnica bi morala zatrjevati konkretna ravnanja ali opustitve tožencev, ki so jih zavestno opravili oziroma opustili zaradi ogrozitve izpolnitve njene terjatve. Zatrjevane okoliščine o finančni šibkosti tožencev in trditev, da so jo ljudje začeli spraševati ali nepremičnine zares prodaja, ne zadostujejo za verjeten izkaz subjektivne nevarnosti.
Navedene okoliščine tudi ne izkazujejo obstoja objektivne nevarnosti, da bo uveljavitev tožničine terjatve onemogočena ali precej otežena, torej ne glede na to, ali izvira iz strani dolžnika, tretjega ali višje sile oziroma ne glede na to, kaj jo je povzročilo. Kljub temu, da zakon ne zahteva izkazanosti izvora nevarnosti, pa mora upnik zatrjevati in dokazati obstoj okoliščin take narave in obsega, da so zmožne povzročiti zahtevano nevarnost. Pri tem zgolj možnost, da bo dolžnik s spornim predmetom razpolagal ne zadošča, saj je to vsakdanja možnost vsakega lastnika.
Nadaljnja možnost uporabe nepremičnin, kljub izdaji začasne odredbe, sama po sebi še ne pomeni neznatne škode. Začasna odredba o prepovedi razpolaganja bi za tožence pomenila izvrševanje le upravičenj v dejanski, ne pa tudi pravni sferi stvari. Možnost uporabe in omejitev zgolj razpolaganja lastniku torej ne povzroča le neznatne škode. V nasprotnem primeru bi bilo upnikom začasno zavarovanje s prepovedjo razpolaganja z nepremičnino zagotovljeno vedno, ko bi verjetno izkazali obstoj svoje terjatve in bi dolžnik imel v lasti nepremičnino.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00032101
ZVEtL-1 člen 12, 12/2, 12/3, 13, 13/1, 13/2, 13/5.
vzpostavitev etažne lastnine - izvedenec geodetske stroke - elaborat za evidentiranje sprememb - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru
Če sodišče v postopku po ZVEtL-1 ugotovi, da stavba ni vpisana v kataster stavb, mora po uradni dolžnosti postaviti izvedenca ustrezne stroke za vpis stavbe ali njenih delov v kataster, oziroma za evidentiranje potrebnih sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb (drugi odstavek 12. člena ZVEtL-1) ter zagotoviti izvedbo evidentiranja teh sprememb (tretji odstavek 12. člena ZVEtL-1).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00033381
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 167, 180.
zahteva za preiskavo - obstoj utemeljenega suma - kaznivo dejanje poslovne goljufije - subsidiarni tožilec
Kot v izpodbijanem sklepu utemeljeno navaja že prvostopno sodišče, v obravnavani zadevi ni podanega utemeljenega suma storitve očitanega kaznivega dejanja, saj ni dokazov v smeri goljufivega namena osumljenca.
skupščina d.o.o. - ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine d.o.o. - lastni poslovni delež družbe - glasovalna pravica v d.o.o. - nasprotni predlog - pravica do obveščenosti
Res določba 522. člena ZGD-1 določa, da se za postopek likvidacije, prenehanja po skrajšanem postopku, uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine smiselno uporabljajo določbe tega zakona o delniški družbi. S tem, ko tako določa, pa je treba ničnost skupščinskih sklepov presojati glede na določbo 390. člena ZGD-1, ki opredeljuje, kdaj so sklepi nični in pri tem izhaja iz ureditve v delniški družbi. Tako je sklicevanje sodišča prve stopnje na kršitev temeljnega načela iz 221. člena ZGD-12 pravilna in se sme smiselno uporabljati tudi za razmerja v družbi z omejeno odgovornostjo.
Res je, kar trdi pritožba, da je z nasprotnim predlogom mogoče predlagati drugačno vsebino prvotnega in pravočasno predlaganega skupščinskega sklepa, vendar pa se po mnenju pritožbenega sodišča mora z nasprotnim predlogom poskušati doseči le drugačno odločitev glede bistva prvotnega predloga, drugače bi res lahko šlo za novo točko dnevnega reda.
Lastni poslovni delež pa niti družbi ne daje nobenih pravic4, torej tudi ne bodočemu kupcu, kršitev te določbe pa pomeni kršitev temeljnih načel družbe in so sklepi, sprejeti na tak način nični, ker so v nasprotju z bistvom družbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031710
ZNP člen 21. SPZ člen 77, 77/2, 77/3, 77/4, 77/5. ZPP člen 286, 286/1.
mejni spor - lastninski spor - ureditev meje - kriteriji za ureditev meje - določitev meje na podlagi močnejše pravice - ureditev meje na podlagi zadnje mirne posesti - ureditev meje na podlagi pravične ocene - pravočasnost trditev - prekluzija v nepravdnem postopku
Pritožnica zmotno meni, da bi morala predlagateljica dokazati svojo močnejšo pravico, sicer ta avtomatično pripade nasprotnemu udeležencu. S kriterijem močnejše pravice lahko uspe le tisti udeleženec, ki jo izkaže. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim, da nobeden izmed udeležencev ni ne zatrjeval, še manj izkazal močnejše pravice, zato je ravnalo pravilno, ko je mejo določilo na podlagi subsidiarnih kriterijev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC00033866
ZPP člen 482, 32/2-7. ZGD-1 člen 263.
stvarna pristojnost
V obravnavanem primeru gre po vsebini za spor družbe z omejeno odgovornostjo proti (nekdanjemu) direktorju za povrnitev denarnih sredstev, ki si jih je prilastil kot direktor družbe z neupravičeno uporabo bančne plačilne kartice družbe za zasebne namene in potrebe. Torej ne gre za spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, za katerega bi bilo pristojno Delovno sodišče, ampak za spor med družbo in direktorjem oziroma organom upravljanja za katerega je treba uporabiti pravo gospodarskih družb. Položaj direktorja in njegova odgovornost sta podrobno urejena v ZGD-1. Temelja odškodninske odgovornosti po 263. členu ZGD-1 in neupravičene obogatitve po 190. členu OZ pa sta si podobna in se deloma prekrivata. Ker je odškodninska odgovornost direktorja urejena v ZGD-1 je tudi zahtevek zaradi neupravičene obogatitve po OZ, ki izhaja iz iste dejanske podlage kot odškodninski zahtevek po ZGD-1, povezan z gospodarskim pravom. Po 2. točki prvega odstavka 482. člena ZPP veljajo v sporih med družbeniki, družbeniki in družbami ter družbami in člani organov upravljanja družb za katere je treba uporabiti pravo gospodarskih družb, pravila o postopku v gospodarskih sporih. V gospodarskih sporih po določbi 7. točke drugega odstavka 32. člena ZPP sodijo okrožna sodišča.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - zavarovanje bodoče izvršbe - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - abstraktna nevarnost - konkretna nevarnost - restriktiven pristop
Sodišče prve stopnje je zmotno ocenilo, da gre za regulacijsko začasno odredbo in da tožeča stranka zmotno opravičuje konkretno nevarnost s tem, da ne bo mogla skleniti nove koncesijske pogodbe po Zakonu o rudarstvu, če bi toženec to parcelo prodal. Predmetna zadeva ne meri na izdajo regulacijske začasne odredbe za ureditev spornega razmerja do pravnomočnosti sodbe. Začasna odredba po 2. točki prvega odstavka 273. člena ZIZ želi zavarovanje poznejše izvršbe. V predmetnem sporu je to tožbeni zahtevek na sklenitev kupoprodajne pogodbe in vpis tožene stranke v zemljiško knjigo. Zato ni mogoče obravnavati zadeve strožje oziroma restriktivno.
osebni stečaj - prodaja premoženja v stečajnem postopku - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - sklep o prodaji nepremičnin - javna dražba nepremičnin - odpust obveznosti - odpis dolga
Pritožbeno sodišče na človeški ravni razume stečajnega dolžnika in njegovo življenjsko stisko, vendar pa ne more in ne sme odločiti drugače, kot mu nalaga zakon. Prav tako mora v stečajnem postopku tehtati interese upnikov in dolžnika. Pritožbeno sodišče dolžniku priporoča, da o stečajnem postopku in prodaji nepremičnine obvesti pristojni center za socialno delo, da mu bo pomagal rešiti stanovanjski problem.