vročanje pisanj – sprememba naslova – izredna pravna sredstva – obnova postopka – opustitev vročitve
Od trenutka, ko je tožba toženi stranki vročena, mora ta sama skrbeti, da sodišču pravočasno sporoči spremembe naslova in si s tem zagotovi vročitev pisanj.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta – presoja sodišča
Tožena stranka je z novo sistemizacijo delovnih mest ukinila celotno službo vzdrževanja, v kateri je bil zaposlen tožnik. Kljub temu, da pred ukinitvijo službe vzdrževanja ni pripravila ekonomsko – finančne analize niti opravila stroškovne primerjave opravljanja storitev vzdrževanja s strani zunanjih izvajalcev, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku zakonita. Sodišče v delovnem sporu namreč nima pooblastil za ocenjevanje racionalnosti reorganizacije poslovanja, ampak le ugotavlja, ali je bila odpoved podana skladno z zakonom.
pogoji za vpis v zemljiško knjigo - dovoljenost vpisa v zemljiško knjigo glede na osebo
Vpis je dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, glede katere se bo opravil vpis, le, če je ta oseba izstavila zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis, oziroma če sodna odločba ali odločba drugega organa, na podlagi katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, učinkuje proti tej osebi.
stroški postopka – zahteva za povrnitev stroškov postopka – zamudna sodba
Skladno s pravnim mnenjem občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 17. 4. 2001 in 21. 6. 2001 bi tožnik po izdaji zamudne sodbe lahko zahteval vrnitev stroškov le v 15-dnevnem roku od vročitve zamudne sodbe. Ker je povrnitev stroškov zahteval po izteku tega roka, se zahteva zavrže kot prepozna.
dokazovanje – dokazna sredstva – dokazna vrednost predračuna
V primeru, ko je škoda odpravljena, je običajen dokaz njene višine račun za material in delo, potrebno pri popravilu. V primeru, ko računa ni na razpolago, predračunu, s katerim se zgolj predvidevajo stroški v zvezi z odpravo škode, ni mogoče kar avtomatično in brez argumentov odreči dokazne vrednosti.
Tožnik je s tožbo zahteval plačilo plače in regresa za letni dopust za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, zato ker tožena stranka svoje obveznosti, ki ji je bila opisno naložena s pravnomočno sodbo v sporu o prenehanju delovnega razmerja, ni izpolnila. Iz tega razloga je treba tudi spor o plačilu plače in regresa obravnavati kot spor o prenehanju delovnega razmerja, v katerem delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka.
V konkretnem primeru je zemljiškoknjižno sodišče, ko je na predlog predlagatelja dovolilo zaznambo začasnih ukrepov za zavarovanje urejanja prostora, postopalo v skladu z določbo 3. odstavka 82. člena ZUreP-1, kjer je določeno, da na podlagi občinskega odloka o začasnih ukrepih občina v roku trideset dni od njegove uveljavitve predlaga zaznambo začasnih ukrepov v zemljiški knjigi.
povrnitev škode - odškodnina - odgovornost delodajalca - varstvo pri delu - kotna brusilka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepopolna dokazna ocena - nasprotje med izpovedbami in razlogi sodbe
Zaradi nepopolne dokazne ocene glede izpovedb prič (ko je sodišče v razlogih odločitve povzelo le del izpovedb, obstajajo pa nasprotja med tem, kar so povedale priče in zaključki sodišča), je sodišče druge stopnje razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje, ker obširnih kršitev ni moglo samo odpraviti, saj bi s tem preveč posegalo v pravice strank.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSM0020893
SPZ člen 23. SZ člen 117, 122. URS člen 22. ZOR člen 103,103/1, 107, 107/2, 109, 117, 117/2. ZPP člen 190, 190/1, 190/2. ZTLR člen 33. ZZK-1 člen 9. ZZZDR člen 52, 52/1, 54.
enostranska prodaja skupnega premoženja zakoncev – ničnost prodajne pogodbe – izpodbojnost prodajne pogodbe – začetek teka roka za izpodbijanje – pravočasnost izpodbijanja – kršitev prepovedi prodaje stanovanja pred dokončnim poplačilom kupnine – subjektivne meje pravnomočnosti – učinek pravnomočne ugotovitvene sodbe o obstoju (so)lastnisnke pravice – pasivna legitimacija za zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine
Četudi je prvotožena stranka s stanovanjem razpolagala v nasprotju z določili ZZZDR, ki urejajo premoženjska razmerja med zakonci, se ničnost pogodbe iz tega razloga ne more uveljaviti. Ničnost je skrajna sankcija, ki se praviloma uveljavi le, kadar so prizadeti širši družbeni interesi. Na drugo sankcijo odkazujejo določila ZZZDR, ki je v razmerju do ZOR specialni predpis, saj le-ta varujejo interese zakoncev v njunem medsebojnem razmerju, hkrati pa dajejo zakoncu možnost, da reagira na nedovoljeno razpolaganje drugega zakonca tako, da pravne posle sklenjene v nasprotju z določilom prvega odstavka 52. člena ZZZDR, po katerem zakonca s skupnim premoženjem upravljata in z njim razpolagata skupno in sporazumno, izpodbija.
Kršitev 122. člena SZ ne more biti razlog za ničnost pogodbe o nadaljnji prodaji stanovanja pred dokončnim poplačilom pogodbene cene stanovanja, saj ta zakonska prepoved varuje le prodajalca, ki je prodal stanovanje po določilih 117. člena in sledečih členov SZ. Četudi so pogodbene stranke kršile prepoved iz 122. člena SZ, je takšna prepoved manjšega pomena, saj zaradi naknadnega plačila preostanka kupnine, kršitev prepovedi sama po sebi ni imela nobenih nedovoljenih posledic in se v skladu z drugim odstavkom 107. člena ZOR, ob tem ko ni sporno, da je bila kupoprodajna pogodba v celoti realizirana, ničnost ne more uveljaviti, saj je tak pravni posel konvalidiral.
Za presojanje pravočasnosti izpodbojne tožbe ni relevanten trenutek pridobitve lastninske pravice oziroma vpisa v zemljiško knjigo, saj se določila ZOR nanašajo na izpodbijanje pogodbe kot zavezovalnega pravnega posla, ki predstavlja pravni temelj za pridobitev lastninske pravice, le-ta pa je z vsemi učinki veljavno sklenjen že, ko pogodbene stranke dosežejo soglasje o bistvenih sestavinah ter zadostijo obličnostnim zahtevam, kdaj se realizirajo pravice in obveznosti, ki za pogodbene stranke iz take pogodbe izhajajo, je pri tem nepomembno.
Sicer prvi odstavek 190. člena ZPP določa, da če katera od strank odtuji stvar ali pravico, o kateri teče pravda, to ni ovira, da se pravda med istima strankama ne konča, vendar pa subjektivnih meja pravnomočnosti že iz povsem procesnih razlogov ni mogoče širiti na osebe, ki v takšni pravdni niso imele možnosti sodelovati.
ZObr člen 98.f, 98.f/1, 98.f/2, 100.a. ZSPJS člen 25, 25/1, 52, 52/2.
vojak - prikrajšanje pri plači - dodatek k plači - dodatek za stalnost - denarna terjatev - sodno varstvo
Za čas od 1. 8. 2008, ko je bila opravljena prevedba plače, tožniku (vojaku) ne pripada več dodatek za stalnost v višini 0,5 % osnovne plače, ampak v višini 0,33 % osnovne plače za vsako izpolnjeno leto dela na vojaški dolžnosti.
odškodninska odgovornost delodajalca – nevarna dejavnost – domneva vzročnosti – poklicna bolezen
Toženi stranki je uspelo dokazati, da med nevarno dejavnostjo, s katero se je ukvarjala, in nastalo škodo ni vzročne zveze, s čimer se je razbremenila svoje odgovornosti.
ZIZ člen 30/5, 38. OT tar. št. 20, 20/1, 20/3, 27, 27/8.
izvršilni stroški – zastopanje na naroku – trije naroki za javno dražbo
Na prvem in drugem prodajnem naroku je sodišče le ugotavljalo, ali so izpolnjeni pogoji za narok in ugotovilo, da ni bila položena nobena varščina, prav tako pa tudi prisotna upnica v vodilni zadevi ni nastopila kot ponudnica. Zato je za vrednotenje zastopanja na prvem in drugem prodajnem naroku v konkretnem primeru treba uporabiti določbo osmega odstavka Tar. št. 27 OT v zvezi s tretjim odstavkom Tar. št. 20, torej za 50 % znižano nagrado iz Tar. št. 18 znižati za 25 %.
odmera odškodnine - začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke
Pravilno je opozorilo, da bi lahko šlo zgolj za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, do odškodnine iz tega naslova pa bi bila tožnica po stališču sodne prakse upravičena le, če bi bilo močnejše intenzivnosti in trajalo daljši čas ali če bi to opravičevale posebne okoliščine. Teh okoliščin pa ni niti zatrjevala, tudi v pritožbi ne. Samo navedba, da je narava njenega dela takšna, da je moč pričakovati, da bo imela dodatne bolečine, ne zadostuje.
Če se tožnica ni mogla udeležiti naroka za glavno obravnavo, na katerem naj bi bila zaslišana, bi lahko sodišču poslala opravičilo za izostanek in prošnjo za preložitev naroka. Če stranka tega ne stori, sodišče prve stopnje ni dolžno izvesti dokaza z njenim zaslišanjem.
obnova postopka – nepretrgana odsotnost zaradi bivanja v tujini
Ker toženka ni dokazala, da je bila v času opravljenih vročitev po 141. členu ZPP nepretrgoma odsotna več kot tri mesece, predlog za obnovo postopka iz razloga po 3. točki 394. člena ZPP ni utemeljen.
ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
VSL0059046
EKČP člen 6, 13, 41. URS člen 26. ZOR člen 200. OZ člen 131, 179.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - pravica do enakosti pred zakonom - kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - povrnitev škode - nepremoženjska škoda - pravno priznana škoda - osebnostne pravice - pravna podlaga
Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pravica do učinkovitega pravnega sredstva in pravica do enakosti pred zakonom niso osebnostne pravice. Tožnica zato svojega zahtevka ne more utemeljiti na določilu 179. čl. OZ oziroma 200. čl. ZOR, ki priznava denarno odškodnino za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – odplačno razpolaganje – neodplačno razpolaganje – rok za vložitev tožbe – razlaga pogodb – navidezna pogodba
Presoja, ali je dolžnik v škodo upnikov razpolagal odplačno ali neodplačno, je odvisna od dejanske vrednosti predmeta razpolaganja v času sklepanja pravnega posla, ne pa od vsebine določil tega posla. Pri tej presoji lahko upnik dokazuje, da gre za navidezno prodajno pogodbo, ki prikriva darilno pogodbo.