odškodninska odgovornost delodajalca – nevarna dejavnost – domneva vzročnosti – poklicna bolezen
Toženi stranki je uspelo dokazati, da med nevarno dejavnostjo, s katero se je ukvarjala, in nastalo škodo ni vzročne zveze, s čimer se je razbremenila svoje odgovornosti.
Predmet zaznambe spora ni vsako procesno dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, ampak samo procesno dejanje, s katerim se začne tisti sodni postopek, za katerega zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi.
pravnomočnost sodne odločbe - zaznamba spora - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - dovolitev zaznambe spora
Tožba, s katero predlagatelj zahteva ugotovitev, da je na podlagi priposestvovanja, torej na izviren način, postal lastnik sporne nepremičnine, je zadostna podlaga za dovolitev zaznambe spora.
ZPP člen 154, 165, 165/1, 358, 358-5. ZZZDR člen 132.
znižanje preživnine – spremenjene okoliščine – samovoljna opustitev dela - odrek statusu kulturnega delavca in umetnika – korist otroka
Tožnik niti ne trdi, da ne bi bil sposoben za delo, ki ga je opravljal ob prvi določitvi preživnine, opustil ga je samovoljno in zato niso podani pogoji za znižanje preživnine iz 132. člena ZZZDR.
jamstveni in preživninski sklad RS - nadomestilo preživnine – prehod terjatve – zakonska cesija – nepravilna izpolnitev – obvestilo o odstopu terjatve – izpolnitev obveznosti – neutemeljen ugovor
V tem izvršilnem postopku otrok ne nastopa kot upnik in se v njem ne izterjuje preživnina (ki jo dolžnik dolguje otroku), temveč nadomestila preživnine (ki jih dolžnik dolguje skladu). Dolžnik zato v tem izvršilnem postopku ne more uspešno uveljavljati ugovora, da je izpolnil del svoje obveznosti otroku, temveč bi lahko ta ugovor uspešno uveljavljal le v postopku, v katerem bi bil upnik otrok.
premoženjska škoda - škoda zaradi neuporabe avtomobila – zamuda pri izplačilu zavarovalnine – protipravno ravnanje – najem nadomestnega vozila
V obravnavani zadevi gre za zahtevek zaradi škode zaradi nezmožnosti uporabe avtomobila. Zaradi zamude toženke pri izplačilu zavarovalnine tožnik ni mogel kupiti novega avtomobila in je moral za čas od 26.10.2005 do 23.12.2005 najeti nadomestno vozilo.
krajevna nepristojnost – odločanje o krajevni pristojnosti po uradni dolžnosti – odločanje o krajevni pristojnosti na ugovor
Okrajno sodišče v Krškem se ne bi smelo samo po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno in zadevo še pred vročitvijo tožbe toženki odstopiti Okrajnemu sodišču v Sevnici, ampak bi moralo tožbo vročiti toženki in šele v primeru, če bi toženka v odgovoru na tožbo ugovarjala krajevni pristojnosti sodišča v Krškem, bi se lahko do razpisa glavne obravnave izreklo za nepristojno. Zato je Okrajno sodišče v Krškem še naprej pristojno za odločanje v tem sporu.
ureditev meje – določitev meje med javnim dobrom in zemljiščem, ki to ni – kriteriji za ureditev meje – katastrska meja – zadnje mirno posestno stanje
Pri določitvi meje med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, je potrebno upoštevati stanje v katastru (javno dobro ima lahko status močnejše pravice le, če mejaš poseže v katastrske meje javnega dobra, ne pa kadar javno dobro poseže v meje zasebne lastnine), vendar le, če ne gre za izjemo od navedenega pravila zaradi napak ali pomanjkljivosti v katastru.
prenehanje s kršitvijo osebnostnih pravic - regulacijska začasna odredba - umik člankov s spletne strani - prepoved objave - svoboda izražanja - pravica do zasebnosti - pravica javnosti do obveščenosti
Pri izdaji regulacijske začasne odredbe z umikom objavljenih člankov s strani spletnega časopisa in prepovedjo nadaljnje objave člankov, ki posegajo v zasebnost ali čast in dobro ime javne osebe, mora sodišče skrbno in celovito tehtati posledice, ki jih ima začasna odredba s posegom v svobodo izražanja tožene stranke. Ta mora pri uresničevanju svoje svobode izražanja in svobode tiska spoštovati ustavne pravice drugih in tudi kodeks novinarske etike, tožeča stranka pa mora kot državni funkcionar in javna oseba, ki se pogosto pojavlja v javnosti, računati, da bo njegova pravica do zasebnosti okrnjena. Pri tem je javnemu interesu podvržena tudi presoja morale takega funkcionarja in naloga medijev je, da o dvomu v poštenost in moralno integriteto takšne osebe poročajo, lahko tudi z uporabo polemizirajočih izrazov in provokativnih komentarjev, če le njihov namen ni žaljiv. Ni pa v interesu javnosti, da zve za podrobnosti iz osebnega življenja javne osebe, če te niso splošno pomembne za javno družbeno razpravo o zadevah v javnem interesu. Nakup potrošnih stvari za intimno rabo in spolna usmerjenost posameznika sta del njegovega intimnega življenja in v tem delu pravica do zasebnosti pretehta nad svobodo do izražanja in pravico javnosti do obveščenosti.
odškodninska odgovornost države – duševne bolečine zaradi okrnitve svobode – neutemeljeno pridržanje na zaprtem oddelku psihiatrične klinike
Kadar je bil oškodovanec v psihiatrični ustanovi pridržan nezakonito, ker je bil sklep o pridržanju kasneje razveljavljen, je za povrnitev škode zaradi okrnitve svobode potrebno uporabiti analogijo z določilom 542. člena ZKP. Ni namreč podlage, da bi bil oškodovanec, ki so mu bile kršene temeljne človekove pravice do osebne svobode, varstva duševne integritete in do prostovoljnega zdravljenja, v slabšem položaju od osebe, ki ji je bila z nezakonitim ravnanjem državnega organa odvzeta prostost.
neupravičena pridobitev – verzija – kršitev pravil tujega prava pri dodeljevanju povojnih odškodnin – zamolčanje ostalih upravičencev
Ker se na podlagi točke G odškodnine med upravičenci istega reda odškodnina razdeli, ni pomembno, ali so se pravdne stranke predhodno dogovorile, da si bodo to odškodnino razdelile ali ne, kot tudi ni odločilno, da ga tožnice niso uveljavljale ločeno vsaka posebej. Njihovo prikrajšanje je namreč v dejstvu, da bi jim komisija določen znesek (delež) skupnega zneska odškodnine avtomatično nakazala, če toženec ne bi pri izpolnjevanju vloge prikril, da so za dodelitev odškodnine upravičene tudi one.
stroški postopka – zahteva za povrnitev stroškov postopka – zamudna sodba
Skladno s pravnim mnenjem občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 17. 4. 2001 in 21. 6. 2001 bi tožnik po izdaji zamudne sodbe lahko zahteval vrnitev stroškov le v 15-dnevnem roku od vročitve zamudne sodbe. Ker je povrnitev stroškov zahteval po izteku tega roka, se zahteva zavrže kot prepozna.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 90, 90/3. ZPIZ člen 101, 102, 102/1, 103, 103/1. ZZRZI člen 40, 40/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ustrezno delo – delavec-invalid jedro : Tožena stranka je dolžnost iskanja ustreznega dela za tožnika pri drugih delodajalcih izpolnila s tem, da je ugotovila, da v hčerinskih družbah takšnega dela ni. Ker za intenzivnost in obseg iskanja veljajo razumna merila, ni bila dolžna iskati ustreznega dela še drugje. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bil dokazan z ukinitvijo prodaje na stojnicah, ki je bila podana na podlagi ugotovitve Komisije za ugotovitev razlogov za odpoved, da tožena stranka tožniku utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi, je zakonita.
ZPIZ/92 člen 185, 185/3. ZPIZ-1 člen 3, 3/1, 7, 7/6.
starostna pokojnina - pokojninska osnova - vštevanje neizplačanega dela plač, namenjenih za odkup delnic, v pokojninsko osnovo - ponovna odmera pokojnine - načelo enakosti
Pri izračunu tožničine pokojninske osnove zneski plač, s katerimi so bile vplačane delnice za notranji odkup, niso bili upoštevani. Tako sporni zneski niso bili del dejanskega stanu v času odločanja toženca o priznanju pravice do starostne pokojnine, o teh zneskih še ni bilo pravnomočno odločeno. To pa pomeni, da je ponoven izračun pokojninske osnove z upoštevanjem teh zneskov dopusten.
Protipravno ravnanje je našlo v opustitvi namestitve omejilcev na konca lesenih prečk, ki bi preprečila nekontrolirano premikanje jeklenih palic. To ravnanje je v nasprotju s predpisi o varstvu pri delu.
V konkretnem primeru je bila tožnikova naloga sicer enostavna, vendar že samo dejstvo, da je moral stati v bližini delovnih sredstev, iz katerih izvira povečana škodna nevarnost za okolico, oziroma jim streči, zadostuje, saj je bil s tem vključen v nevarno dejavnost. Prelaganje 500 kg težkih palic, ki so se sposobne kotaliti, nedvomno predstavlja nevarno dejavnost.
ZZK člen 9. ZZK-1 člen 6, 141. ZGO-1 člen 211, 212, 213, 214. ZJC člen 2, 3.
javno dobro - vpis služnostne pravice po ZJS – javna cesta – pridobitev služnosti na javnem dobru – lastnik javnega dobra
Javna cesta mora biti vpisana v zemljiško knjigo kot javno dobro v lasti države, če gre za državno cesto ali kot javno dobro v lasti občine, če gre za občinsko cesto. Na javni cesti je mogoče pridobiti služnost pod pogoji, ki so določeni s predpisi, ki urejajo javne ceste in v obsegu, kot ga določa 3. odstavek 2. člena ZJC. ZJC omogoča predlagatelju pridobitev služnosti, predlog predlagatelja pa je bil zavrnjen iz razloga, ker v zemljiški knjigi MOK ni vpisana kot lastnica nepremičnin. Predlagatelj ni priložil nobene listine, na podlagi katere bi bilo mogoče ugotoviti, kdo je lastnik nepremičnin, država ali MOK ali morda katera druga lokalna skupnost.
tekst :
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.
OBRAZLOŽITEV:
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagatelja in potrdilo sklep Okrajnega sodišča v Kranju Dn. št. 2362/2006-8 z dne 2. 2. 2009 v izpodbijani točki II. izreka sklepa, s katerim je zemljiškoknjižni referent Okrajnega sodišča v Kranju zavrnil predlog predlagatelja za vknjižbo služnostne pravice pri nepremičninah parc. št. 1007, 1008/1, 1009/1, 1009/8, 1009/9, 1009/10, 1009/12, 1009/13, 1010, 1011/2, 1026/2 (1), vse vl. št. 2243 k.o. X, v korist parc. št. 467/3, 467/5 in 467/1 k.o. X.
2. Predlagatelj vlaga pritožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava ter predlaga višjemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli vknjižbo služnostne pravice. Odločitev sodišča prve stopnje je napačna, saj nepremičnina ne more biti vpisana samo kot javno dobro, saj mora biti vedno vpisan tudi lastnik nepremičnine. Če so zemljiškoknjižni vpisi napačni, to ne sme škodovati predlagatelju, ki je veljavno pridobil služnostno pravico od MOK, ki je lastnica nepremičnin. Sodišče prve stopnje bi moralo hkrati z odločanjem o predlogu predlagatelja, po uradni dolžnosti popraviti napačen vpis. Predlagatelj ne more prevzeti odgovornosti za napačno vodeno zemljiško knjigo.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Vpisi so dovoljeni proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis, in ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice, na katero se vpis nanaša (2. odstavek 9. člena Zakona o zemljiški knjigi (2)). Predlagatelj je predlogu priložil »služnostno pogodbo« (3), iz katere izhaja, da MOK kot lastnica nepremičnin, dovoljuje predlagatelju, kot služnostnemu upravičencu, vknjižbo služnosti gradnje, vzdrževanja in dostopa do napeljav komunalnih vodov (4) na nepremičninah. Iz podatkov zemljiške knjige izhaja, da MOK ni vpisana kot lastnica nepremičnin, pri podatkih o lastnikih (B list) je le oznaka, da nepremičnine predstavljajo javno dobro, brez oznake lastnika nepremičnine (5).
5. Nepremičnine (verjetno) predstavljajo javne ceste in poti (6), zato je potrebno upoštevati določbe Zakona o javnih cestah (7). Javna cesta mora biti vpisana v zemljiško knjigo kot javno dobro v lasti države, če gre za državno cesto, ali kot javno dobro v lasti občine, če gre za občinsko cesto. Na javni cesti je mogoče pridobiti služnost pod pogoji, ki so določeni s predpisi, ki urejajo javne ceste in v obsegu kot ga določa 3. odstavek 2. člena ZJC (8). ZJC omogoča predlagatelju pridobitev služnosti, predlog predlagatelja pa je bil zavrnjen iz razloga, ker v zemljiški knjigi MOK ni vpisana kot lastnica nepremičnin. Predlagatelj ni priložil nobene listine, na podlagi katere bi bilo mogoče ugotoviti, kdo je lastnik nepremičnin, država ali MOK ali morda katera druga lokalna skupnost. Pogoje za pridobitev javnega dobra določa 21. člen Zakona o graditvi objektov (9). Objekt, ki je po določbah ZGO-1 grajeno javno dobro, pridobi status grajenega javnega dobra državnega pomena z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi sklepa Vlade RS izda pristojno ministrstvo, v katerega delovno področje sodi takšen objekt oziroma pridobi status grajenega javnega dobra lokalnega pomena z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi sklepa pristojnega občinskega organa po uradni dolžnosti izda pristojna občinska uprava. Na podlagi odločbe ministrstva ali občine je šele mogoče ugotoviti, v čigavi lasti so nepremičnine ali v državni ali v lasti lokalne skupnosti.
6. Nepremičnine so v zemljiški knjigi že vpisane kot javno dobro, kar pomeni, da so že pridobile status javnega dobra, zato ni potreben poseben akt državnega organa oziroma lokalne skupnosti o priznanju takšnega statusa nepremičninam (primerjaj 211. člen ZGO-1), zadostuje že ugotovitvena odločba ministrstva ali občinskega organa, ki bo podlaga za vpis lastninske pravice na nepremičninah na državo ali občino (10). Predlagatelj bo svojo služnostno pravico lahko vpisal v zemljiško knjigo šele potem, ko (če) bo zemljiška knjiga prejela predlog za vpis lastninske pravice na MOK ter odločbo občine, da so nepremičnine javno dobro lokalnega pomena (2. odstavek 212. člena ZGO-1) (11).
7. Glede pavšalnih pritožbenih navedb, da je zemljiška knjiga odgovorna, ker na nepremičninah ni vpisan lastnik, je potrebo predlagatelju pojasniti zgodovinski potek predpisov, ki so urejali vpise javnega dobra v zemljiško knjigo. Zaradi posebnega pomena in zaščite javnega dobra, saj gre za pravico javnega prava, ki je predmet splošne in ne morebitne posebne lastninske pravice, so se nepremičnine, ki predstavljajo javno dobro vpisovale v posebne sezname. Zakon o zemljiški knjigi (12) je posebne sezname opustil, določal je, da se nepremičnine v splošni rabi vpišejo kot javno dobro (16. člen ZZK), ter da se nepremičnine, ki so vpisane v seznamih kot javno dobro, po uradni dolžnosti prenesejo v vložke glavne knjige in vknjižijo kot javno dobro (141. členom ZZK). Zaznamba javnega dobra v zemljiško knjigo ni vsebovala podatka o vrsti javnega dobra (npr. ali gre za vodno dobro ali javno cesto, kar sedaj določa drugi odstavek 111. člen ZZK-1), zato so nekatere nepremičnine, ki so javno dobro, v zemljiško knjigo še vedno vpisane brez označbe lastnika, predvsem pa brez natančne označbe vrste javnega dobra. Iz navedenega razloga so ministrstva in občinske uprave dolžna po uradni dolžnosti izdati odločbe, da gre za zemljišča ali objekte, ki so javno dobro državnega ali lokalnega pomena (drugi odstavek 212. člena ZGO-1).
8. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker sodišče prve stopnje ni storilo kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen Zakona o pravdnem postopku (13) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je na podlagi 2. točke tretjega odstavka 161. člena ZZK-1 dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSM0020893
SPZ člen 23. SZ člen 117, 122. URS člen 22. ZOR člen 103,103/1, 107, 107/2, 109, 117, 117/2. ZPP člen 190, 190/1, 190/2. ZTLR člen 33. ZZK-1 člen 9. ZZZDR člen 52, 52/1, 54.
enostranska prodaja skupnega premoženja zakoncev – ničnost prodajne pogodbe – izpodbojnost prodajne pogodbe – začetek teka roka za izpodbijanje – pravočasnost izpodbijanja – kršitev prepovedi prodaje stanovanja pred dokončnim poplačilom kupnine – subjektivne meje pravnomočnosti – učinek pravnomočne ugotovitvene sodbe o obstoju (so)lastnisnke pravice – pasivna legitimacija za zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine
Četudi je prvotožena stranka s stanovanjem razpolagala v nasprotju z določili ZZZDR, ki urejajo premoženjska razmerja med zakonci, se ničnost pogodbe iz tega razloga ne more uveljaviti. Ničnost je skrajna sankcija, ki se praviloma uveljavi le, kadar so prizadeti širši družbeni interesi. Na drugo sankcijo odkazujejo določila ZZZDR, ki je v razmerju do ZOR specialni predpis, saj le-ta varujejo interese zakoncev v njunem medsebojnem razmerju, hkrati pa dajejo zakoncu možnost, da reagira na nedovoljeno razpolaganje drugega zakonca tako, da pravne posle sklenjene v nasprotju z določilom prvega odstavka 52. člena ZZZDR, po katerem zakonca s skupnim premoženjem upravljata in z njim razpolagata skupno in sporazumno, izpodbija.
Kršitev 122. člena SZ ne more biti razlog za ničnost pogodbe o nadaljnji prodaji stanovanja pred dokončnim poplačilom pogodbene cene stanovanja, saj ta zakonska prepoved varuje le prodajalca, ki je prodal stanovanje po določilih 117. člena in sledečih členov SZ. Četudi so pogodbene stranke kršile prepoved iz 122. člena SZ, je takšna prepoved manjšega pomena, saj zaradi naknadnega plačila preostanka kupnine, kršitev prepovedi sama po sebi ni imela nobenih nedovoljenih posledic in se v skladu z drugim odstavkom 107. člena ZOR, ob tem ko ni sporno, da je bila kupoprodajna pogodba v celoti realizirana, ničnost ne more uveljaviti, saj je tak pravni posel konvalidiral.
Za presojanje pravočasnosti izpodbojne tožbe ni relevanten trenutek pridobitve lastninske pravice oziroma vpisa v zemljiško knjigo, saj se določila ZOR nanašajo na izpodbijanje pogodbe kot zavezovalnega pravnega posla, ki predstavlja pravni temelj za pridobitev lastninske pravice, le-ta pa je z vsemi učinki veljavno sklenjen že, ko pogodbene stranke dosežejo soglasje o bistvenih sestavinah ter zadostijo obličnostnim zahtevam, kdaj se realizirajo pravice in obveznosti, ki za pogodbene stranke iz take pogodbe izhajajo, je pri tem nepomembno.
Sicer prvi odstavek 190. člena ZPP določa, da če katera od strank odtuji stvar ali pravico, o kateri teče pravda, to ni ovira, da se pravda med istima strankama ne konča, vendar pa subjektivnih meja pravnomočnosti že iz povsem procesnih razlogov ni mogoče širiti na osebe, ki v takšni pravdni niso imele možnosti sodelovati.