Uredba o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije ter o uskladitvi podatkov v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega katastra člen 3. ZZK-1 člen 200, 201.
nastavitev elektronske zemljiške knjige - napaka pri prenosu podatkov - pomotni vpis
Uredba ne določa načina odprave pomanjkljivosti, do katerih lahko pride pri končni uskladitvi, zato je potrebno za odpravo teh pomanjkljivosti uporabiti tiste določbe Zakona o zemljiški knjigi, ki se nanašajo na pomotni vpis.
plačilo za delo – delo preko polnega delovnega časa – odreditev dela
Tožniku so nadrejeni delavci odrejali delo v takem obsegu in s takimi časovnimi roki, da ga je bilo objektivno mogoče opraviti le z ostajanjem v službi preko polnega delovnega časa, torej z opravljanjem nadur. Kljub izostanku izrecne odredbe nadurnega dela, je glede na opisane okoliščine treba šteti, da je bilo nadurno delo odrejeno in je tožnik upravičen do plačila za takšno delo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela
Tožnik ni storil očitane kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, saj po pozivu tožene stranke ni neupravičeno izostal z dela. Izostanek z dela ni bil neupravičen, tožnik se je na poziv nazaj na delo, ki je bil podan po pravnomočnosti sodbe o nezakonitem predhodnem prenehanju delovnega razmerja, odzval in se oglasil pri toženi stranki. Seznanil jo je, da se ima namen vrniti na delo in da je za določen čas zaposlen pri drugem delodajalcu ter da ima trimesečni odpovedni rok. Od njega ni bilo mogoče zahtevati, da takoj samovoljno brez odpovednega roka prekine pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem.
ZOR člen 389, 389/2, 390, 390/1. OZ člen 1060. ZPP člen 318, 318/1.
pretrganje zastaranja - zavrženje prve tožbe in vložitev nove v treh mesecih - nesklepčnost tožbe
Po določilu prvega odstavka 390. člena ZOR je zastaranje pretrgano že s prvo tožbo, le v primeru, če je bila tožba zoper dolžnika zavržena zaradi nepristojnosti sodišča, ali iz kakšnega drugega vzroka, ki se ne tiče stvari same, pa vloži upnik novo.
SPZ člen 75, 99. ZPP člen 353. Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah člen 1, 1/1.
prekomerne imisije toplote in svetlobe - odstranitev zasteklenih površin - krajevno običajne meje imisij
Ugotovitev izvedenca, da celo svetel fasadni omet, s katerim so običajno obdane stanovanjske hiše v naseljih, kot je naselje v ... (slednje je ugotovitev sodišča prve stopnje), odbije več energije, ki jo je prejel v obliki sončnega sevanja, kot steklo, nedvomno dokazuje, da odboj sončne svetlobe od spornih steklenih površin ne presega krajevno običajne meje in zato ne predstavlja prepovedane imisije v smislu 75. člena SPZ.
Tožnik je upravičen do odškodnine, ki je bila za primer nekrivdne razrešitve določena s pogodbo o zaposlitvi, ker tožena stranka ni dokazala, da je bil krivdno razrešen. Tožena stranka tega niti ni zatrjevala, zatrjevala je le, da je bil tožnik razrešen zaradi napredovanja (po lastni volji). Ker takšna razrešitev ni predvidena kot razlog, zaradi katerega do odškodnine ne bi bil upravičen, je tožbeni zahtevek utemeljen.
program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk
Glede na napotilo na izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo, ki ga je pritožnik prejel 21. 4. 2009, je do posredovanja obvestila okrajnemu sodišču s strani Ministrstva za pravosodje dne 22. 6. 2009 šele potekel rok dveh mesecev, v katerem je imel pritožnik možnost udeležiti se programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo. Iz potrdila, ki ga je pritožnik priložil pritožbi, je razvidno, da je ta program opravljal od 11. 6. 2009 do 16. 6. 2009 in ga tudi uspešno opravil, o čemer je bil obveščen 18. 6. 2009, torej še pred izdajo obvestila Ministrstva za pravosodje, s katerim to ugotavlja, da ima v skupni evidenci vpisanih osemnajst kazenskih točk. Po določbi 2. odstavka 189. člena ZVCP-1 se po uspešno zaključenem seminarju vozniku enkrat v dveh letih izbriše iz evidence štiri kazenske točke. Pritožnik tako utemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje pri seštevku ni upoštevalo uspešno opravljenega programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo in od skupnega števila osemnajst kazenskih točk odštelo štiri kazenske točke, saj pred odločitvijo z dne 2. 9. 2009, glede na podatke o storilčevem napotilu na izobraževanje, sploh ni preverilo, ali je storilec izobraževanje opravil in ali ga je uspešno zaključil.
Ker zagovor obdolženca pomeni tudi udeležbo na narokih za izvedbo dokazov, na katerih zagovornik z aktivnim sodelovanjem pripomore k vsestranski razjasnitvi pravnopomembnih okoliščin za odločitev o odgovornosti obdolženca za storjeni prekršek, zlasti tistih, ki so obdolžencu v korist, je prvostopenjsko sodišče zagovorniku pravilno priznalo nagrado za zagovor obdolženca tudi za prisotnost na vsakem naroku za zaslišanje prič, ki se jih je zagovornik udeležil.
nadaljevanje izvršbe - novo izvršilno sredstvo - ustavitev izvršbe - enakost pred zakonom - enako varstvo pravic
Predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, vložen v času po izdaji sklepa o ustavitvi izvršbe, vendar še pred njegovo pravnomočnostjo, je pravočasna (34/3 člen ZIZ).
Upoštevaje načelo pravičnosti, na katerem temeljijo obogatitveni zahtevki, je medsebojni dajatvi kot posledici ničnosti potrebno obravnavati kot ekonomsko celoto. Čeprav je pogodba neveljavna, obstaja med strankama dejansko razmerje, gre za dejansko vzajemno spolnitev.
Če je stvar odtujena za določeno ceno, pomeni ta cena okoriščenje. V primeru uničenja ali izgube stvari pridobitelj koristi sicer nima, je pa odgovoren za prikrajšanje drugi stranki, v kolikor je do izgube ali uničenja prišlo po njegovi krivdi.
Prvostopno sodišče bi moralo, v kolikor je toženi stranki dopustilo, da odgovori na pripravljalni vlogi tožeče stranke, glavno obravnavo preložiti. Navedena kršitev v določenih situacijah lahko predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ne pa vedno. Pri tem je odločilno, kakšne trditve je stranka v takšni vlogi podala in kako jih je sodišče upoštevalo.
Ugovor pobota je pravica tožene stranke, ki jo lahko uveljavlja vse do konca glavne obravnave, torej tudi v ponovljenem postopku, upoštevaje pri tem določbo 2. odst. 362. člena ZPP.
žalitev sodišča v vlogi - žaljiva vloga – varovanje ugleda in avtoritete sodstva
Očitek razpravljajoči sodnici, da je pri svojem delu zavestno kršila zakon, pomeni očitek storitve kaznivega dejanja po 258. členu KZ-1. To je glede na splošne moralne vrednote v družbi hud in objektivno žaljiv očitek, ki jemlje ugled razpravljajoči sodnici, sodišču in sodni oblasti v celoti.
zahteva za sodno varstvo – umik zahteve za sodno varstvo – domneva umika zahteve za sodno varstvo
Čeprav je sodišče prve stopnje po narokih za zaslišanje odgovorne osebe pravne osebe in zakonitega zastopnika pravne osebe, ko opravičila za odgovorno osebo pravne osebe ni sprejelo (pravna oseba izostanka svojega zakonitega zastopnika sploh ni opravičila), dopolnjevalo dokazni postopek z zaslišanjem priče, ni mogoče šteti, da je s tem konkludentno upoštevalo opravilo odgovorne osebe pravne osebe.
ZPIZ-1 člen 101, 139, 186, 186/1, 390, 390/1, 391, 397, 446. ZPIZ/92 člen 133, 201, 201/1.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu
S tem, ko je tožniku v Republiki Sloveniji prenehalo delovno razmerje na drugem ustreznem delu (ker se je odselil v BiH in se tam zaposlil), ni bilo več pogojev za izplačevanje denarnega nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu. Določbe ZPIZ-1 oziroma prej veljavnega ZPIZ se nanašajo na delodajalce v Republiki Sloveniji, pri čemer so delodajalci dolžni delovnega invalida obdržati na delu in mu zagotoviti drugo ustrezno delo. Navedena dolžnost se ne razteza na delodajalce v tujini.
spor z mednarodnim elementom – pristojnost slovenskega sodišča – odškodninska terjatev – nepogodbena odškodninska odgovornost – tuja pravna oseba kot tožena stranka – škodno dejanje v tujini
Za pristojnost slovenskega sodišča ne zadošča dejstvo, da tožnik trpi svojo nepremoženjsko škodo na ozemlju Republike Slovenije. Bistveno je, da je škodljiva posledica v njegovem primeru nastopila v kraju, kjer je tožnik utrpel telesne poškodbe, iz katerih izvirata njegova premoženjska in nepremoženjska škoda. Ni torej pomembno, kje in koliko časa se je tožnik zdravil.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056743
ZPP člen 214, 226, 243, 285. ZOR člen 52, 219, 277. ZTLR člen 14, 14/1. SPZ člen 66, 66/1. ZZZDR člen 79, 123, 123/2, 133. URS člen 23.
sklenitev pogodbe – podlaga pogodbe – ničnost pogodbe zaradi podlage – neupravičena pridobitev – pravila vračanja – uporaba tuje stvari v svojo korist – lastninska pravica več oseb – solastnina – upravičenja solastnika – uporabnina – preživnina – preživninski zavezanec – preživljanje polnoletnega otroka – verzija – povračilo sorazmernega dela preživninskih izdatkov – dokazi in izvajanje dokazov – navajanje dejstev in dokazov – neprerekana dejstva – priznana dejstva – listine – izvedenci – zavrnitev dokazov – materialno procesno vodstvo – nepristranskost sojenja – vloga sodišča – vloga stranke
Tisti, ki solastniku onemogoči uporabo stvari, mu mora plačati izgubljeno korist (ustrezen delež najemnine enakovredne nepremičnine), katere bistvo je ravno poseg v njegovo pravico do (so)uporabe nepremičnine v skladu z njegovim solastniškim deležem.
Kadar je porazdelitev preživninskega bremena roditeljev do otrok določena s pravnomočno sodbo, za obdobje otrokove mladoletnosti veže tudi roditelja, pri katerem otrok živi. V tem obdobju ima namreč kot otrokov zakoniti zastopnik možnost od drugega roditelja izterjati že prisojeno preživnino oziroma zahtevati zvišanje preživnine, nima pa verzijskega zahtevka v smislu 133. čl. ZZZDR za povračilo dela izdatkov za preživljanje otroka. Takšen zahtevek lahko zoper drugega roditelja postavi le za obdobje polnoletnosti otroka, ko ga prejšnja sodna odločba o preživnini ne veže več. Verzijski zahtevek pa bo utemeljen le ob nadaljnjem pogoju, da dolžnost preživljanja še obstaja (če se otrok redno šola, vendar največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti).
Institut materialnega procesnega vodstva je namenjen pospešitvi postopka in preprečitvi sodbe, ki bi za stranke pomenila presenečenje. V položaju, ko stranka ne poda vseh navedb, ki bi utemeljevali njen zahtevek, ima sodišče načelno dolžnost, da jo v okviru materialnega procesnega vodstva na to pomanjkljivost opozori. To lahko stori z vzpodbudo za navajanje odločilnih trditev v obliki vprašanj ali na drug ustrezen način, nikakor pa ne kot popolno in izrecno navodilo, katera odločilna dejstva naj stranka še navede. Upoštevati je namreč treba tudi dolžnost strank, da skrbno navedejo vsa dejstva in dokaze. Drugačno tolmačenje opisanega položaja bi lahko aktivnosti sodišča v pravdi približalo odvetniškim, kar je v nasprotju z ustavnim načelom o nepristranskosti sojenja. Opisana dolžnost sodišča do stranke odpade, če to stranko o pravno odločilnih dejstvih opozori nasprotna stranka.
Dokler stranka ne zadosti svojemu trditvenemu bremenu, ga ne more prevaliti na nasprotno stranko; dejstvo, ki (še) ni zatrjevano, (še) ne more biti prerekano.
Tožnik zoper toženo stranko uveljavlja terjatev, ki mu jo je s pogodbo odstopil delavec tožene stranke iz naslova odpravnine, plače, regresa za letni dopust, božičnice in zamudnih obresti. Kljub temu, da tožnik nima lastnosti delavca v razmerju do tožene stranke, je podana stvarna pristojnost delovnega sodišča, ker uveljavlja terjatev kot pravni naslednik delavca.
izvršba na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet - omejitve izvršbe
Organizacija za plačilni promet mora poznati in spoštovati zakonske omejitve izvršbe iz čl. 102 in 101 ZIZ, le-te pa nedvomno veljajo tudi za izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet.
postopek o prekršku - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - vožnja pod vplivom psihoaktivnih snovi
Sodišče prve stopnje je obdolžencu ob upoštevanju olajševalnih okoliščin, v skladu z določbo 21. čl. ZP-1 izreklo opomin, ki je sankcija opominjevalne narave, ki jo sodišče izreče namesto predpisane globe. Nelogičnost, na katero opozarja pritožnica, to je, da se obdolžencu na podlagi mnenja zdravnika vsako leto podaljšuje vozniško dovoljenje z omejeno veljavnostjo, je zgolj navidezna. Povsem logično je, da v primeru pojava stranskih učinkov zdravila, kot so zaspanost, voznik, tudi če ima veljavno vozniško dovoljenje, vozila v cestnem prometu ne sme voziti. Kot pa je razvidno iz podatkov v spisu, je bil obdolžencu odrejen strokovni pregled prav zaradi nezanesljivega ravnanja, ki se je odražalo v tem, da je v postopku s policisti deloval zaspano, imel počasne reakcije in zelo počasi odgovarjal na vprašanja. Nikakršnega dvoma ni, da zaspanost zmanjšuje sposobnost za varno upravljanje motornega vozila, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, zato pritožnica s pritožbenimi navedbami, ko se sklicuje, da isti zdravniki, ki obdolžencu predpisujejo psiho-aktivna zdravila, le temu tudi podaljšujejo vozniško dovoljenje, ne more biti uspešna.
ZZVZZ člen 80, 81. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 235.
začasna zadržanost od dela - dokazovanje - sodni izvedenec
Ker za sporno obdobje ni bilo dokaza, ki bi vzbujal dvom v pravilno odločitev o začasni zadržanosti z dela delavca, je dokazni predlog tožnice (delodajalke), da se določi izvedenec oz. da se upošteva njegovo mnenje, ki je bilo podano v drugem sporu, neutemeljen.