plača – nadomestilo plače – čakanje na zaposlitev na drugem ustreznem delu – dejansko opravljeno delo
Ker je tožnici v spornem obdobju nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu pripadalo (in se izplačevalo) na podlagi določb ZPIZ, ni upravičena do razlike med nadomestilom plače po odločbi ZPIZ, ki ga je prejemala, in 100-odstotnim nadomestilom plače po 7. odst. 137. čl. ZDR. Na navedeno ne vpliva dejstvo, da je del spornega obdobja dve uri dnevno opravljala delo čistilke, saj zaradi tega ni izgubila pravice do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu. Za dejansko opravljeno delo ji je tožena stranka tudi izplačala plačo, kot bi ji šla po pogodbi o zaposlitvi.
odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – odgovornost imetnika stavbe
Tožena stranka je kot imetnik stavbe objektivno odgovorna za škodo, ki jo je utrpel tožnik, ko mu je na roko s fasade stavbe padla plošča, in to ne glede na dejstvo, da se je tožnik v trenutku nesreče nahajal ob avtu, ki je bil parkiran na nedovoljenem mestu. Takšno ravnanje bi namreč tožena stranka morala pričakovati, saj so tudi drugi kurirji parkirali na istem mestu, nesreči pa bi se lahko izognila ali da bi bolje pritrdila plošče na fasado ali da bi preprečila parkiranje ob stavbi – na primer s postavitvijo zabojev ali palic. Le v tem primeru bi ravnala dovolj skrbno. Parkiranje na mestu, ki za to ni predvideno, namreč nikakor ni primerljivo z dolžnostjo imetnika stavbe, da zavaruje mimoidoče pred padajočimi predmeti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno varstvo pred odpovedjo – doječa delavka
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, ker je tožnica pravočasno, to je po prejemu obvestila o nameravani odpovedi, vložila pri toženi stranki zahtevo za odpravo kršitev iz delovnega razmerja, v kateri je navedla, da še vedno doji otroka, o dojenju pa je predložila tudi zdravniško potrdilo.
Tožnik za škodo, ki je toženi stranki nastala s tatvino blaga, ki mu je bilo v zvezi z njegovim delom zaupano, ni odgovoren, saj je ravnal s potrebno skrbnostjo – blago je zaklenil v službeno vozilo, ki je bilo ponoči parkirano v zaklenjeni garaži.
konkurenčna klavzula – nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule – ničnost
Kljub temu da določa nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule nižje od tretjine povprečne mesečne plače delavca, konkurenčna klavzula ni nična, saj ni v nasprotju z v času sklenitve pogodbe o zaposlitvi veljavnim ZDR/90, ker vsebuje časovno razumno omejitev zaposlitve pri konkurenčnem podjetju in ker ureja pravico tožnice do odškodnine oziroma nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, tako da ustreza načelom pravne in socialne države.
ZDR člen 126, 128. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti člen 41.
plačilo za delo – evidenca opravljenih ur dela
Ker tožena stranka ni vodila evidence števila opravljenih ur dela za posameznega delavca (kar ne more iti v škodo tožniku), je sodišče prve stopnje utemeljeno verjelo tožniku, katerega izpovedba je bila potrjena z izpovedbo prič, ter mu prisodilo plačilo za vse neplačane opravljene ure dela, pri nadurah skupaj z dodatkom.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – vabilo
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, ker tožena stranka tožniku ni omogočila zagovora skladno z zakonskimi določbami, saj mu je vabilo na zagovor poslala le en dan pred predvidenim dnem zagovora, tako da bi ga prejel šele na dan zagovora ali kasneje.
preživljanje polnoletnih otrok – zvišanje preživnine
Pri preživljanju polnoletnega otroka ima določba 2. odstavka 103. člena ZZZDR drugačen pomen oziroma težo kot pri preživljanju mladoletnega otroka. Polnoletne otroke, ki se šolajo, so starši dolžni preživljati v skladu s svojimi možnostmi in sposobnostmi, pri čemer imajo prednost preživninske obveznosti do mladoletnih otrok. V prvem primeru se bolj upošteva zmožnosti staršev kot pa pri preživljanju mladoletnih otrok. Glede na skromne možnosti staršev in okoliščino, da tožnica zasluži s honorarnim delom, je tudi sama dolžna prispevati za svoje preživljanje, saj s tem zaslužkom lahko pokrije tudi del svojih nepokritih preživninskih potreb.
ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
VSL0059047
OZ člen 131, 179.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – kršitev pravice do sojenja v razumnem roku – povrnitev škode - nepremoženjska škoda – pravno priznana škoda – osebnostne pravice – pravna podlaga
Nepremoženjska škoda zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po določbah OZ oz. ZOR ni pravno priznana škoda, temveč jo je priznal šele ZVPSBNO.
prostorski ukrepi – razlastitev in omejitve lastninske pravice – razlastitev – odškodnina in nadomestna nepremičnina – odškodnina – ocena vrednosti nepremičnine – namembnost zemljišča
V zvezi z določitvijo odškodnine je odločilen namen, za katerega se je zemljišče uporabljalo pred izdajo Uredbe, s katero se je spremenilo v nezazidano stavbno zemljišče. Za predlagateljico je torej pomembna tista tržna cena, ki bi jo lahko dobila s prodajo zemljišča kot kmetijskega zemljišča in ne kot nezazidanega stavbnega zemljišča.
Res je vpis lastninske pravice na podlagi kopije pogodbe v nasprotju z določbo ZZK-1, vendar pa gre za kršitev, ki je formalnega značaja in jo je mogoče uveljavljati z ustreznim pravnim sredstvom v zemljiškoknjižnem postopku. Namen oziroma funkcija izbrisne tožbe pa ni odprava formalnih kršitev zemljiškoknjižnega postopka, ki je pridržana ustreznim pravnim sredstvom, temveč odpravi neveljavnosti vknjižbe iz materialnopravnih razlogov.
Dokazno breme glede nastopa zavarovalnega primera je na tožnici. Ker ni uspela dokazati, da je poškodbe v prometni nesreči utrpela na tak način, kot je zatrjevala v tožbi, ni upravičena do zavarovalnine.
razmerje premoženjskopravne narave – uporaba ZPP – pravnomočno priznana terjatev – vračilo zneska
Toženec je v izvršilnem postopku dosegel poplačilo terjatve. Za vračilo tega zneska, ki ga v predmetnem postopku od njega zahteva tožnik, ni nikakršne pravne podlage. Ne gre namreč niti za neupravičeno obogatitev (podlago za premik premoženja predstavlja pravnomočna sodba) niti za odškodnino (ni protipravnosti, ki bi utemeljevala odškodninsko odgovornost).
tekst :
Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.
O b r a z l o ž i t e v
Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek. Ugotovilo je, da ne gre za neupravičeno obogatitev, če je premoženje odvzeto na podlagi pravnomočne sodbe, glede zahtevka za nematerialno škodo pa, da gre za pravno nepriznano škodo. S sklepom se je izreklo za nepristojno za odločanje o predlogu za obnovo postopka.
Zoper odločbo sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila tožeča stranka in iz pritožbe smiselno izhaja, da se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov (338. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je bila glavna obravnava zmotno vodena in ni imel možnosti dokazovanja svojih tožbenih navedb. Po mnenju pritožnika sta sodbi Okrajnega in Višjega sodišča, ki sta bili podlaga za neupravičeno izvršbo, nični. Pritožuje se glede po njegovem mnenju napačnih ugotovitev navedenih dveh sodišč in glede postopka, v katerem je bilo ugotovljeno, da je povzročil prometno nesrečo pod vplivom alkohola in je sodišče odločilo, da je dolžan zavarovalnici povrniti odškodnino, ki jo je ta izplačala oškodovancem. Sodnica naj bi ga prevarala s tem, ko je njegove navedbe glede že zaključene pravde obravnavala kot predlog za obnovo in mu tako vsilila svojo voljo. Ugovarja tudi pristojnosti sodišča, ki je izdalo izpodbijano sodbo, kar utemeljuje s tem, da gre za prometni dogodek, ki je kaznivo dejanje in bi se morala zadeva obravnavati v skladu z Zakonom o kazenskem postopku pred kazenskim sodiščem.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo in razlogi prvostopenjskega sodišča. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na postopek pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. VII P 1162/98, ki je botroval izvršbi, so nerelevantne, saj je bil postopek pravnomočno zaključen in navedena pravnomočna sodba pomeni izvršilni naslov. Sodnica pritožniku tudi ni vsiljevala svoje volje, ampak je ravnala v skladu z določili ZPP, saj je pravnomočno sodbo mogoče izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi in je obnova eno izmed teh. Glede na to, da je tožnik tekom celotnega postopka navajal predvsem dejstva in dokaze, ki so se nanašala na pravnomočno zaključen postopek, ga je sodnica opozorila na možnost vložitve predloga za obnovo in ga seznanila s pogoji za takšen postopek. S tem ni prišlo do nikakršne prevare, prisiljenja in neveščega ravnanja sodnice, kakor navaja pritožnik.
Zadevo je sodišče prve stopnje pravilno obravnavalo po določbah ZPP, saj gre med pravdnima strankama za razmerje premoženjskopravne narave in ne kazenskopravne, kot to zatrjuje pritožnik.
Zahtevek za 9.800,00 EUR ni utemeljen kot neupravičena obogatitev (1. odstavek 190. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ), saj pravnomočna sodba pomeni pravni temelj za plačilo. Prav tako ni utemeljen kot odškodninski zahtevek, saj je tožena stranka v izvršilnem postopku prejela navedeni znesek na podlagi pravnomočne sodbe in zato ni podana nikakršna protipravnost, ki bi opravičevala plačilo odškodnine. Glede tožbenega zahtevka za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti, s tem ko je tožniku nasprotna stranka očitala povzročitev prometne nesreče pod vplivom alkohola, je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da so bile takšne navedbe dane z namenom uveljavljanja njenih pravic v okviru pravdnega postopka in da pri tem ni bilo podanega žaljivega ali zaničljivega namena, zato ravnanje tožene stranke ni bilo protipravno in gre za pravno nepriznano škodo.
Ker ni podanih razlogov, iz katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogov, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člen ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (353. člen ZPP).
ZTLR člen 20. SPZ člen 39. OZ člen 190. ZPP člen 213, 287, 339, 339/2, 339/2-14.
nepravična pridobitev – pridobitev lastninske pravice – načini pridobitve lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – izstavitev zemljiškoknjižne listine
Trditev tožnice, da je poravnala tudi del kupnine, ki bi jo moral plačati prvi toženec, ne opravičuje njenega zahtevka po izstavitvi zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere se bo pri prvo toženčevem deležu vknjižila solastninska pravica v njeno korist.
Tožnica ni dokazovala, da je poravnala kupnino namesto prvega toženca, zato je njen zahtevek po plačilu neutemeljen.
ZD člen 133, 133/2, 163, 214, 214/1, 214/2. ZPP člen 339, 339/2-15, 347, 347/1, 358, 358/1- 6.
vsebina sklepa o dedovanju – vrednost zapuščine - protispisnost – odprava pomanjkljivosti na drugi stopnji
Določene ugotovitve vnašajo v sklep o dedovanju nejasnost, glede obsega premoženja pa je protispisna. Sodišče druge stopnje je s spremembo sklepa samo odpravilo kršitev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0020901
OZ člen 163, 171, 171/1, 187, 395, 619. ZPP člen 339, 339/1, 443, 443/1, 456, 458, 458/1. 1 VSC sodba Cp 413/2004 z dne 19.5.2005.
odškodninska odgovornost izvajalca zimske službe – čiščenje snega in posipavanje na parkirnem prostoru trgovskega centra – podjemna pogodba - poledenelo vozišče – soprispevek – trditvena podlaga - pričakovanost poledice – označba spolzkega vozišča – odgovornost več oseb za isto škodo – opravljanje poslov splošnega pomena – dovoljenost vseh pritožbenih razlogov, kljub sporu majhne vrednosti
Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo uveljavljala izključno krivdo voznika avtomobila, zato je sodišče prve stopnje temelj odškodninske odgovornosti utemeljeno preizkusilo tudi z vidika morebitne soodgovornosti samega voznika za nastanek škode.
povrnitev nepremoženjske škode - zastaranje odškodninskega zahtevka - razžalitev dobrega imena in časti - začetek teka zastaranja
Zastaranje odškodninskega zahtevka v primeru razžalitve dobrega imena in časti, ki jo je bil tožnik deležen s pretepom na javnem kraju, teče od samega škodnega dogodka dalje, saj je tožnik že tedaj vedel za storilca in obseg duševnih bolečin.
SPZ člen 39, 43, 43/2, 269, 269/1. ZTLR člen 20, 29, 28. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 234, 234/5, 234/5-2, 240, 240/3, 240/4.
pridobitev lastninske pravice s sodno odločbo – priposestvovanje – vzpostavitev zemljiškoknjižne listine
Tožeča stranka v tožbenem zahtevku ne zahteva, da ji toženka izroči zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo vpisala v zemljiško knjigo, saj pravdni stranki nikoli nista bili v pogodbenem razmerju, glede prenosa lastninske pravice na nepremičninah. Ker gre za relativno obligacijsko pravico, saj pripada le pogodbenima strankama, tožeča stranka ni aktivno legitimirana, da zahteva od toženke izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Tožeča stranka je aktivno legitimirana le glede ugotovitvene tožbe, da je lastninsko pravico pridobila s priposestvovanjem, saj ne zatrjuje (in takšnega zahtevka tudi ne postavlja), da zahteva od toženke pridobitev lastninske pravice in izstavitev zemljiškoknjižne listine na podlagi 4. odstavka 240. člena ZZK-1, ker je bil zavrnjen njen predlog v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine na podlagi 3. odstavka 240. člena ZZK-1, čeprav je tožeča stranka na podlagi 2. točke 5. odstavka 234. člena izkazala, da ima nepremičnino v lastniški posesti.