preživljanje polnoletnih otrok – zvišanje preživnine
Pri preživljanju polnoletnega otroka ima določba 2. odstavka 103. člena ZZZDR drugačen pomen oziroma težo kot pri preživljanju mladoletnega otroka. Polnoletne otroke, ki se šolajo, so starši dolžni preživljati v skladu s svojimi možnostmi in sposobnostmi, pri čemer imajo prednost preživninske obveznosti do mladoletnih otrok. V prvem primeru se bolj upošteva zmožnosti staršev kot pa pri preživljanju mladoletnih otrok. Glede na skromne možnosti staršev in okoliščino, da tožnica zasluži s honorarnim delom, je tudi sama dolžna prispevati za svoje preživljanje, saj s tem zaslužkom lahko pokrije tudi del svojih nepokritih preživninskih potreb.
povzročitev škode – krivdna odgovornost – odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – trening veščin samoobrambe – izobraževanje policista
Vaja „prijem osvoboditve od prijema za obleko“, ki jo je policist izvajal pri treningu veščin samoobrambe v okviru delovne obveznosti, ne predstavlja nevarne dejavnosti.
Listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, to je izvršljiv notarski zapis, nedvomno predstavlja izvršilni naslov, v skladu z določbo 17. člena ZIZ, kar pa ne pomeni, da ni mogoče ugotavljati ničnosti notarskega zapisa v izvršilnem postopku (kot predhodno vprašanje) ali s tožbo v pravdnem postopku, saj v kolikor bi dolžnik s tožbenim zahtevkom na ugotovitev ničnosti izvršilnega naslova uspel, to predstavlja samostojni ugovorni razlog.
vknjižba lastninske pravice – identifikacijski znak zemljiške parcele
V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiško knjigo. Vknjižba lastninske pravice na parc. 906/3 k.o. ... na podlagi sklepa nepravdnega sodišča, v katerem je parcela le opisana (298 m2 parcele št. 906/1), ni mogoča.
tekst :
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.
O b r a z l o ž i t e v :
Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom zavrnilo predlagateljičin ugovor proti sklepu višjega pravosodnega sodelavca, s katerim je le-ta zavrgel zemljiškoknjižni predlog predlagateljice, da se na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. N 332/92 z dne 23.9.2002 pri nepremičninah parc. št. 906/3 k.o. ... vknjiži pridobitev lastninske pravice v njeno korist.
Proti sklepu se pritožuje predlagateljica. V laični pritožbi pravi, da je bila po sklepu z dne 15. 4. 2008 dolžna dopolniti vlogo z identifikacijskim znakom nepremičnine in dokazilom o plačilu sodne takse. Ker je imela pooblaščenko odvetnico M., je mislila, da bo ona to uredila, kot izhaja iz sklepov, pa temu ni bilo tako. Sodišču sedaj pošilja dokumente, ki jih je le-to zahtevalo 15. 4. 2008.
Dne 14. 4. 2009 je njena odvetnica B. V. predložila sodišču pooblastilo in dopolnitev pritožbe, v kateri je obrazložila potek zemljiškoknjižnega postopka. Meni, da ni dolžna pridobiti še listin, v katerih bi bila nepremičnina, ki je predmet postopka označena z identifikacijskim znakom, s katerim je sedaj vpisana v zemljiško knjigo.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožnica je kot listino, na podlagi katere naj bi se vknjižila kot lastnica v zemljiški knjigi, predložila sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. N 332/92, ki je postal pravnomočen 23. 9. 2003. V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiško knjigo (1. odstavek 31. člena ZZK-1). V sklepu N 332/92 je parcela, ki naj bi pripadala predlagateljici, le opisana (298 m2 parcele št. 906/1). Prvo sodišče je ravnalo prav, ko je predlagateljico pozvalo, da predloži takšno listino, v kateri je nepremičnina, ki je predmet predloga usklajena z zemljiškoknjižnim stanjem in zemljiškoknjižnim predlogom. Nedvomno predlagateljica takšne listine ni predložila, zato je bila odločitev o zavrženju predloga pravilna.
Pritožnica bo lahko dosegla vpis z novim predlogom, vendar bo morala prej pridobiti listino, v kateri bo njena parcela, za katero trdi, da je dobila parc. št. 906/3, jasno in določno navedena in bodo to na ustrezen način priznali tudi ostali, ki so kot solastniki vpisani pri tej parceli.
Odločitev o dovolitvi izbrisa zaznambe zavrnitve vpisa ima podlago v določbi 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1.
Predlagateljica je po svoji pooblaščenki vložila dopolnitev pritožbe in to dne 13. 8. 2009. Na pritožbene navedbe v tej dopolnitvi pritožbeno sodišče ne odgovarja, ker je vložena po preteku pritožbenega roka in zato ni upoštevna.
Sodna praksa upošteva degenerativne spremembe kot pravno relevanten sovzrok za nastanek škode samo, če so že pred škodnim dogodkom povzročale zdravstvene težave.
uvedba dedovanja - prehod zapuščine na dediče – razpolaganje z zapuščino – deklaratorna narava sklepa o dedovanju
Določila ZD zapuščinsko sodišče obvezujejo, da zapuščinski postopek uvede in vodi ter da o dedovanju odloči, ne glede na to, ali so dediči kot skupni lastniki z zapuščino že razpolagali. Sklep o dedovanju je deklaratorne narave, saj je zapuščina na dediče prešla že pred njegovo izdajo.
nastanek obveznosti – sklenitev pogodbe – soglasje volj – ponudba – vabilo k ponudbi – katalogi in oglasi – sprejem ponudbe – razlaga pogodb – nejasna določila v posebnih primerih – modro varčevanje – pogodba o modrem varčevanju
Promocijska brošura banke, v kateri so natisnjeni pogoji varčevanja in primeroma naveden izračun ob predpostavki zviševanja obrestnih mer, ni ponudba v smislu 32. člena ZOR.
povrnitev nepremoženjske škode - zastaranje odškodninskega zahtevka - razžalitev dobrega imena in časti - začetek teka zastaranja
Zastaranje odškodninskega zahtevka v primeru razžalitve dobrega imena in časti, ki jo je bil tožnik deležen s pretepom na javnem kraju, teče od samega škodnega dogodka dalje, saj je tožnik že tedaj vedel za storilca in obseg duševnih bolečin.
URS člen 26. OZ člen 148. Pravilnik o izvrševanju nalog paznikov člen 1, 13, 17, 24, 27.
povzročitev škode – pravica do povračila škode – odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ – ogroženost zapornika – protipravnost – opustitev paznikov
Pazniki niso ravnali s potrebno skrbnostjo, ki se od njih zahteva, saj z ustreznimi ukrepi niso poskrbeli za varnost obsojencev.
ZPP člen 5, 154, 154/1, 155, 182, 182/3, 182/4, 285, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 190, 190/3.
tožba – uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi - eventualna kumulacija – pravdni stroški – končni uspeh v postopku
Pravdo je izgubila tožena stranka in ne tožnica. Tega dejstva ne spremeni okoliščina, da je bilo ugodeno (šele) podrednemu zahtevku. Ta je nadomestil primarnega, ki je bil zavrnjen. Kljub temu je sodba za tožečo stranko ugodilna, kar pomeni, da je po 1. odst. 154. člena ZPP v pravdi uspela. Zato je upravičena do povračila pravdnih stroškov.
SPZ člen 39, 43, 43/2, 269, 269/1. ZTLR člen 20, 29, 28. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 234, 234/5, 234/5-2, 240, 240/3, 240/4.
pridobitev lastninske pravice s sodno odločbo – priposestvovanje – vzpostavitev zemljiškoknjižne listine
Tožeča stranka v tožbenem zahtevku ne zahteva, da ji toženka izroči zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo vpisala v zemljiško knjigo, saj pravdni stranki nikoli nista bili v pogodbenem razmerju, glede prenosa lastninske pravice na nepremičninah. Ker gre za relativno obligacijsko pravico, saj pripada le pogodbenima strankama, tožeča stranka ni aktivno legitimirana, da zahteva od toženke izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Tožeča stranka je aktivno legitimirana le glede ugotovitvene tožbe, da je lastninsko pravico pridobila s priposestvovanjem, saj ne zatrjuje (in takšnega zahtevka tudi ne postavlja), da zahteva od toženke pridobitev lastninske pravice in izstavitev zemljiškoknjižne listine na podlagi 4. odstavka 240. člena ZZK-1, ker je bil zavrnjen njen predlog v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine na podlagi 3. odstavka 240. člena ZZK-1, čeprav je tožeča stranka na podlagi 2. točke 5. odstavka 234. člena izkazala, da ima nepremičnino v lastniški posesti.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004483
ZP-1-UPB3 člen 136, 136/5. ZVCP-1 člen 233, 233/1.
postopek o prekršku - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - dokazni predlog - ustavitev postopka - razumen dvom
Obdolženec je z ustrezno stopnjo verjetnosti izkazal, da ni storilec prekrška, saj je sodišču predložil na Upravni enoti V. overjeno pogodbo o komisijski prodaji, iz katere je razvidno, da je obdolženi vozilo s katerim je bil prekršek storjen prodal 17. septembra 2008, to je pred dnem storitve očitanega prekrška (29. septembra 2008). Res je sicer, da v navedeni pogodbi registrska številka vozila ni navedena so pa navedeni drugi podatki, iz katerih je razvidno, da gre za takšno vozilo kot je vozilo s katerim je bil prekršek storjen, in glede na to, da sta v navedeni komisijski pogodbi zapisani tako številka motorja kot številka šasije, bi sodišče prve stopnje pred odločanjem o obdolžilnem predlogu predlagateljice postopka pri Upravni enoti lahko prišlo tudi do podatka o registrski številki vozila.
sklep o dedovanju – vrednost zapuščine – določitev vrednosti zapuščine
Med obvezne sestavine sklepa o dedovanju, ki jih ureja določilo 2. odst. 214. člena ZD, ne sodi določitev vrednosti zapuščine. To zakon ureja zgolj pri računanju nujnega in razpoložljivega dela in pri popisu ter ocenitvi zapuščine, ki pa nista obvezni dejanji. Če sodišče vrednost zapuščine ugotavlja zgolj zaradi odmere sodnih taks, tega podatka v izrek ni dolžno zapisati, vrednost pa lahko oceni na podlagi proste presoje ob uporabi kriterijev iz 25. člena ZST.
ZTLR člen 20. SPZ člen 39. OZ člen 190. ZPP člen 213, 287, 339, 339/2, 339/2-14.
nepravična pridobitev – pridobitev lastninske pravice – načini pridobitve lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – izstavitev zemljiškoknjižne listine
Trditev tožnice, da je poravnala tudi del kupnine, ki bi jo moral plačati prvi toženec, ne opravičuje njenega zahtevka po izstavitvi zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere se bo pri prvo toženčevem deležu vknjižila solastninska pravica v njeno korist.
Tožnica ni dokazovala, da je poravnala kupnino namesto prvega toženca, zato je njen zahtevek po plačilu neutemeljen.
V primeru, ko v matični evidenci o zavarovancih in uživalcih pravic za posamezna obdobja brez krivde zavarovanca ni podatkov, pomembnih za izračun pokojninske osnove, je te podatke mogoče ugotoviti tudi na podlagi primerjave s plačami primerljivih sodelavcev.
nepopolna vloga – nezadostno število izvodov vloge
Tožba, ki ni vložena v zadostnem številu izvodov, ni nepopolna vloga v smislu 1. odst. 108. čl. ZPP. Sodišče je zato dolžno tudi stranko, ki je tožbo vložila po odvetniku, pozvati, da to pomanjkljivost v določenem roku odpravi.