ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 115, 115/1, 118. ZGD-1 člen 35.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - dokazno breme - posebno varstvo pred odpovedjo - doječa mati - obveščanje delodajalca - prokurist - sodna razveza
Z dejstvom, da tožnica doji, je bil seznanjen prokurist tožene stranke, torej tožena stranka. Četudi je prokura kasneje prenehala, to ne vpliva na dejstvo, da je bila tožena stranka z omenjenim dejstvom seznanjena, in da tožnici, ki je bila varovana kot doječa mati, ni mogla zakonito redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZOR člen 154, 515, 515/1. OZ člen 131. ZZK-1 člen 5.
prenos lastninske pravice na nepremičnini - odgovornost prodajalca za pravne napake – grajanje napak – prekluzija - izdaja zemljiškoknjižnega dovolila – vpis v zemljiško knjigo - jamčevalni zahtevki – povrnitev škode
Prodajalec odgovarja za pravno napako na nepremičnini, če dejstvo, ki pomeni pravno napako, obstaja takrat, ko začne učinkovati prodajalčev razpolagalni pravni posel (ko zemljiškoknjižno sodišče prejme predlog kupca za vknjižbo), s katerim prenese lastninsko pravico na kupca in ni potrebno, da bi napaka obstajala že ob sami izdaji zemljiškoknjižnega dovolila.
Ni dopustno uveljavljati odškodninskega zahtevka za neposredno škodo namesto jamčevalnega, ki ga ni več, ker je ugasnil zaradi prekluzije.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0058719
ZPVAS člen 10. ZNP člen 1, 1/2, 17, 97.
odškodninski zahtevek na podlagi ZPVAS – odškodnina iz naslova podržavljenega premoženja agrarne skupnosti - določitev odškodnine - vrsta postopka po ZPVAS – pristojnost pravdnega sodišča
Odškodninski zahtevki po 10. členu ZPVAS se obravnavajo po pravilih pravdnega postopka.
URS člen 14, 23, 23/1, 25, 26, 26/1. OZ člen 179. EKČP člen 6, 6/1, 13, 41. ZVPSBNO člen 25. SR člen 159, 159/2, 166. ZPP člen 7, 212.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje državnega organa - kršitev osebnostne pravice - sojenje v (ne)razumnem roku - pravna praznina - analogija - razpravno načelo
Po 1. odstavku 26. člena URS ima vsakdo pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Ne gre za klasično, temveč posebno vrsto odgovornosti, kot zaščito, ki je je deležen vsakdo pred morebitno škodo, ki mu jo povzroči država s protipravnimi dejanji.
Določbe 26. člena URS ni mogoče neposredno uporabiti, ker opredeljuje samo predpostavke za odškodninsko odgovornost: protipravnost ravnanja osebe ali organa, ki opravlja službo ali dejavnost državnega organa ali nosilca javnih pooblastil, škoda in vzročna zveza. Gre za pravno praznino, ki jo je treba zapolniti s pomočjo analogije, po merilu podobnosti. Odgovornost države po 26. členu URS se v bistvenem ujema s primeri, ki jih urejajo splošna odškodninska pravila OZ.
Če je z zemljiškoknjižnim predlogom vpis lastninske pravice predlagan pri eni nepremičnini, z listino pa predlagatelj izkazuje nakup druge nepremičnine, je predlog utemeljeno zavrnjen. Ker tudi s predložitvijo identifikacijske številke, ki ustreza nepremičnini iz pogodbe, pri vložku, kjer je vpis predlagan, vpisa ni mogoče doseči, pozivanje k popravi oz. dopolnitvi predloga ni smiselno.
skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja - načelo superficies solo cedit
Kadar je predmet tožbenega zahtevka točno določena nepremičnina, pri ugotavljanju obsega skupnega premoženja zaradi načela superficies solo cedit ni mogoče upoštevati vrednosti prizidka, ki stoji na drugi parceli, čeprav je ta funkcionalno povezan s stavbo, stoječo na nepremičnini, ki je predmet tožbenega zahtevka.
ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/2, 148, 148/1, 161, 161/3. ZPP člen 328, 332.
zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba zastavne pravice
Zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi. Če dovoli zaznambo izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke.
SPZ člen 70, 70/4. ZNP člen 9, 10, 118, 118/2, 118/3.
delitev skupnega premoženja – napotitev na pravdo
Ker nasprotni udeleženec ni sledil napotitvenemu sklepu in ni vložil ustrezne tožbe v pravdnem postopku, s katero bi dokazal svoj večji delež na skupnem premoženju, je sodišče prve stopnje glede na določbo 2. odstavka 10. člena ZNP odločalo o razdelitvi skupnega premoženja ne glede na zahteve nasprotnega udeleženca, glede katerih je bil napoten na pravdo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – izvolitev v naziv – zagovor – vabilo na zagovor – pisna obdolžitev – vročanje – okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor
Tožnica je bila na sestanek, na katerem naj bi se zagovarjala pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, vabljena preko SMS sporočila, pri čemer ji ni bilo sporočeno, v čem je namen sestanka. Ker ji zaradi tega ni bila omogočena ustrezna priprava na zagovor, je odpoved nezakonita iz formalnih razlogov.
OZ člen 619, 642, 642/1, 642/2. ZPP člen 112, 112/6, 215, 313, 324, 324/3, 333, 333/1, 339, 339/2, 339/2-14, 342.
podjemna pogodba - pogodba o delu – obveznost naročnika – določitev plačila – navajanje dejstev in dokazov – trditveno in dokazno breme – roki in naroki – rok za vložitev pritožbe – vložitev pritožbe pri nepristojnem sodišču – očitna pomota vložnika – zavrženje pritožbe – procesno pobotanje – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Upoštevajoč način določanja višine plačila pri podjemnih pogodbah, mora sodišče, če tožbenemu zahtevku ugodi, za takšno odločitev navesti pravno podlago (obstoj obveznega akta, pogodbenega dogovora oziroma ustreznosti vtoževane cene glede na vrednost opravljenega dela, za tak posel običajno potrebni čas ter običajno plačilo za to vrsto dela). Trditveno breme glede dejanskih okoliščin, ki omogočajo zaključek o kateri izmed pravnih podlag določitve višine plačila, nosi tožnik.
Če sodišče v obrazložitvi sodbe navede razloge o tem, zakaj meni, da v pobot uveljavljana terjatev ni izkazana, vendar o pobotnem ugovoru ne odloči v izreku sodbe, s tem zagreši absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.
ZOR člen 85, 85/1. SZ-1 člen 25, 25/3. SPZ člen 67, 67/3.
sklenitev pogodbe – etažni lastniki – zastopanje – učinki zastopanja – upravljanje večstanovanjske stavbe – skupni prostor v večstanovanjski stavbi – redno upravljanje
Ker tožena stranka pogodbe ni podpisala in tako proti njej nima učinka, tožeča stranka na tej pravni podlagi ne more zahtevati od tožene stranka plačilo stroškov, ki so posledica sklenitve pogodbe med tožečo stranko in tretjo osebo, kot zastopnico očitno ostalih etažnih lastnikov, ne pa tudi tožene stranke.
ZTLR člen 28, 28/4, 72, 72/2, 72/3. ODZ paragraf 326.
priposestvovanje - dobroverna posest - dobra vera - dobrovernost posesti - presoja dobrovernosti posesti
Za obstoj dobroverne posesti mora biti poleg dejanske oblasti nad stvarjo podana tudi posestnikova zavest o lastništvu nepremičnine, to je, da je posestnik lahko v opravičljivi zmoti glede tega, komu nepremičnina dejansko pripada. Posestnik mora biti prepričan, da je stvar njegova, to pa tudi potem, ko je s povprečno skrbnostjo razmislil o vseh okoliščinah, ki se nanašajo na njegovo posest določene nepremičnine. Dobrovernost posesti je izključena, če gre za očitno neskrbno ravnanje posestnika, zaradi katerega je prišlo do njegove napačne predstave.
utemeljenost predloga za vpis v zemljiško knjigo - pogoji za vpis v zemljiško knjigo
Pri odločanju o utemeljenosti predlaganega vpisa zemljiškoknjižno sodišče presoja, ali je v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka obstajal pravni temelj pridobitve pravice v korist osebe, za katero se vpis zahteva, oziroma če je vsebina dovoljena z zemljiškoknjižnim dovolilom.
duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti – sodna poravnava - nova škoda – pravni standard nove škode
Za novo škodo gre takrat, kadar ob priznanju prve škode oziroma odmere odškodnine zanjo, ta še ni bila znana in njenega nastanka ni bilo moč predvideti, kljub temu pa se kasneje pojavi. Pri tožnici ne gre za nepričakovane duševne bolečine, ampak gre za isto škodo, le njena intenzivnost se je po določenem času poglobila in podaljšal se je čas njihovega trajanja. Tak psihičen odziv tožnice v bodočnosti pa v času podpisa poravnave ni bil nepredvidljiv in bi ga tožnica lahko pričakovala, saj v celoti sovpada s spremembo družinskih okoliščin, to je z odhodom otrok iz skupnega doma, na kar bi tožnica glede na starost in stopnjo razvoja otrok, lahko računala.
pravična denarna odškodnina - odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v čast in dobro ime - odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v pravico do osebne svobode – odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - strah
Za strah je mogoče prisoditi pravično denarno odškodnino, če je bil strah intenziven in je dalj časa trajal. Če je bil intenziven strah kratkotrajen, pa je mogoče prisoditi odškodnino, če je bilo v daljšem časovnem obdobju porušeno oškodovančevo duševno ravnovesje.
pridržanje v psihiatrični zdravstveni organizaciji – načelo sorazmernosti
Nujnost ukrepa potrjuje celo sama udeleženka, ki je izpovedala, da je samovoljno prenehala jemati zdravila, ker je ocenila, da jo omamljajo. Takšen nekritičen in neuvideven odnos do zdravljenja je vsekakor terjal začasno zdravljenje na zaprtem oddelku, saj ambulantni način zdravljenja očitno ni zadoščal.
tekst :
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
O b r a z l o ž i t e v :
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je bila X utemeljeno pridržana na zdravljenju na zaprtem oddelku P. k. L. do 28.4.2009.
Zoper navedeno odločitev se pravočasno pritožuje pridržana oseba in njena zagovornica, postavljena po uradni dolžnosti. Slednja uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugotovi, da je bilo pridržanje X neutemeljeno in nezakonito. Izpodbijani sklep ni bil vročen pridržani osebi, s čimer ji je bila odvzeta pravica do kontradiktornega sojenja in sodnega varstva. Opozarja na vsebino odločbe Ustavnega sodišča RS, ki je opozorilo, katere okoliščine je ob tem potrebno presojati, do teh pa se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Tak sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče je presodilo, da je bilo pridržanje nujno, da bi se preprečilo nastanek hude premoženjske škode, ki bi si jo lahko pridržana povzročila z nekritično prodajo hiše. Razpolaganje z lastnino pa ne predstavlja okoliščine, zaradi katere bi bil poseg prisilnega pridržanja legitimen in sorazmeren. Omejitev razpolaganja z lastnino je mogoče doseči z drugimi, blažjimi ukrepi. S samim pridržanjem te omejitve vsaj za dalj časa ni mogoče doseči. Navedeni ukrep je vsekakor nesorazmeren in prekomeren namenu doseči omejitev razpolaganja z lastnino, saj je pridržana oseba lastnica več nepremičnin, zato njeno bivanje s prodajo hiše ne bi bilo v ničemer ogroženo. Prav tako bi se s prodajo spremenila le oblika njenega premoženja in se tako sodišče sploh ni opredelilo do odločilnega dejstva, v čem bi prodaja ene izmed hiše pomenila nevarnost za nastanek hujše škode.
Pritožba ni utemeljena.
Prisilno pridržanje v psihiatrični zdravstveni organizaciji pomeni omejitev človekove pravice do osebne svobode iz 19. člena Ustave RS in človekove pravice do prostovoljnega zdravljenja iz 3. odstavka 51. člena Ustave RS. Človekove pravice so omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa Ustava (3. odstavek 15. člena Ustave RS). Tako Ustava RS v 2. odstavku 19. člena in 3. odstavku 51. člena dopušča tudi omejitev pravice do osebne svobode in pravice do prostovoljnega zdravljenja, a le v primerih in po postopku, ki ga določa zakon. Vse to pa je pravilno upoštevalo tudi sodišče prve stopnje, saj je pri presoji posega v ustavno zagotovljene pravice pridržane osebe upoštevalo načelo sorazmernosti, v skladu s katerim je omejitev človekovih pravic oziroma poseg vanje dopusten le v tistem obsegu, ki je nujno potreben za dosego namena, zaradi katerega so človekove pravice (v konkretnem primeru prostost in pravica do prostovoljnega zdravljenja) omejene.
Sodišče prve stopnje je na podlagi zaslišanja pridržane osebe kot tudi na podlagi izvedeniškega mnenja in zaslišanja lečečega zdravnika ter drugih podatkov, izhajajočih zlasti iz obvestila o pridržanju, ugotovilo obseg vseh materialnopravno pogojev, ki jih za pridržanje določa 70. člen Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Iz obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je pri pridržanki podana določena duševna bolezen oziroma duševno stanje, ki bistveno vpliva na njeno vedenje in ravnanja. Strokovno mnenje izvedenca J. R. namreč ne dopušča nikakršnega dvoma o zdravstvenem stanju udeleženke. Zdravi se za shizofrenično psihozo, pri tem se menjavajo stanja maničnosti in depresivnosti, zadnja poslabšanja pa segajo od marca naprej, ko je bila kar 19-krat sprejeta v zdravstveni ustanovi. V vmesnem času je neracionalno razpolagala s svojim premoženjem, se zadolževala in trošila denar. Navedena dejstva je potrdil tudi lečeči zdravnik dr. U. G., zato jih je sodišče prve stopnje utemeljeno vzelo v podlago svoje odločitve.
Pritožbeno sodišče se pridružuje oceni sodišča prve stopnje, da je bilo zaradi narave duševne bolezni udeleženke nujno potrebno, da se ji začasno omeji svoboda gibanja zaradi preprečitve nastanka večje premoženjske škode in sicer najdalj do 28.4.2009. Pri tem je sodišče prve stopnje ta sicer nujen poseg v pravice pridržane osebe omejilo na krajše časovno obdobje, kot je bilo to po mnenju izvedenca potrebno za izboljšanje duševnega stanja do te mere, da ne bo več nevarnosti ogrožanja povzročitve hude škode. Nujnost ukrepa potrjuje celo sama udeleženka, ki je izpovedala, da je samovoljno prenehala jemati zdravila, ker je ocenila, da jo omamljajo. Takšen nekritičen in neuvideven odnos do zdravljenja je vsekakor terjal začasno zdravljenje na zaprtem oddelku P. k., saj ambulantni način zdravljenja očitno ni zadoščal.
Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da bi udeleženka z nameravano prodajo hiše le spremenila obliko lastnine in do škode ne bi prišlo. Tako izvedenec kot lečeči zdravnik sta namreč potrdila, da je udeleženka nekritično in neracionalno razpolagala z denarjem in drugim premoženjem, kar bi bilo utemeljeno pričakovati tudi ob morebitni prodaji hiše, kar pa vsekakor predstavlja grožnjo za nastanek večje materialne škode.
Sodišče prve stopnje je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, zagrešilo pa ni uveljavljanih ne po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev. Udeleženki namreč ni bila kršena pravica do kontradiktornosti in sodnega varstva, saj je v postopku aktivno sodelovala, prav tako pa ji je bil sklep vročen, saj je bil pritožbeni rok upošteven glede na datum prejema izpodbijanega sklepa s strani same udeleženke in sicer z dnem 18.5.2009. Zato je na podlagi 2. odstavka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom ZNP pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
plačilo takse kot procesna predpostavka - pravočasno plačilo sodne takse – dokazilo o plačilu sodne takse
Taksni zavezanec po opravljenem plačilu sodne takse sodišču ni dolžan dostavljati nikakršnih dokazil o plačilu, dovolj je že pravočasno plačilo sodne takse za konkretno zadevo.
predložitev pooblastila za revizijo - popolnost pooblastila
ZPP določa, da mora za vložitev izrednih pravnih sredstev odvetnik predložiti novo pooblastilo. Iz podatkov v spisu izhaja, da je odvetnik to tudi storil, saj je predložil pooblastilo, ki izvira iz časa, ko je nastala pravica stranke za vložitev revizije. Nenazadnje pa je mogoče že iz konkludentnega ravnanja zaključiti, da stranka, ki je podpisala odvetniku novo pooblastilo v času, ko ima pravico vložiti revizijo, pooblašča odvetnika za vložitev revizije, saj je bilo pooblastilo priloženo vlogi, ki jo je potrebno obravnavati kot revizijo.