ZOR člen 85, 85/1. SZ-1 člen 25, 25/3. SPZ člen 67, 67/3.
sklenitev pogodbe – etažni lastniki – zastopanje – učinki zastopanja – upravljanje večstanovanjske stavbe – skupni prostor v večstanovanjski stavbi – redno upravljanje
Ker tožena stranka pogodbe ni podpisala in tako proti njej nima učinka, tožeča stranka na tej pravni podlagi ne more zahtevati od tožene stranka plačilo stroškov, ki so posledica sklenitve pogodbe med tožečo stranko in tretjo osebo, kot zastopnico očitno ostalih etažnih lastnikov, ne pa tudi tožene stranke.
ZIZ člen 61, 61a, 61a/2, 61a/3. ZST-1 člen 34, 34/1, 34/4, 41.
sodna taksa – plačilo na napačen račun
Iz potrdila o plačilu izhaja, da je račun, na katerega je dolžnica plačala takso, napačen, saj jo je bila dolžna plačati na račun št. 011008450100810, plačala pa jo je na račun št. 011008450084126. Taksa po nalogu torej sploh ni bila plačana, zaradi česar se šteje, da je ugovor umaknjen.
ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 115, 115/1, 118. ZGD-1 člen 35.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - dokazno breme - posebno varstvo pred odpovedjo - doječa mati - obveščanje delodajalca - prokurist - sodna razveza
Z dejstvom, da tožnica doji, je bil seznanjen prokurist tožene stranke, torej tožena stranka. Četudi je prokura kasneje prenehala, to ne vpliva na dejstvo, da je bila tožena stranka z omenjenim dejstvom seznanjena, in da tožnici, ki je bila varovana kot doječa mati, ni mogla zakonito redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Iz pisanj je razvidno, na katere zadeve se nanašajo, iz plačilnega naloga in opomina za plačilo sodne takse za pritožbo pa je tudi razvidna posledica, do katere bo prišlo v primeru neplačila sodne takse za pritožbo. Odločitev sodišča prve stopnje, ko je zaradi neplačila sodne takse za vlogo, ki tudi po pozivu ni bila plačana, štelo pritožbo za umaknjeno, je tako pravilna.
prekinitev postopka – nadaljevanje postopka – pravni naslednik pravdne stranke
Za presojo sklepa o nadaljevanju postopka je bistveno le, ali je tisti, glede katerega se postopek nadaljuje, pravni naslednik prvotne pravdne stranke.
SPZ člen 49, 49/1, 75, 75/2, 100. ZPP člen 311, 339/2-14.
razmerja med solastniki – varstvo solastnine – negatorna tožba solastnika – časovne meje pravnomočnosti
Pri presojanju utemeljenosti varstva solastninske pravice je potrebno upoštevati določbo 100. čl. SPZ, po kateri ima solastnik pravico do tožbe za varstvo svoje pravice na delu stvari, torej varstvo pravice (in ne posesti), in to na (jasno določenem) delu stvari, upoštevajoč pri tem določbe SPZ glede solastnine (čl. 65 do 71) ter načelno urejanje razmerij med solastniki v okvirih določb ZNP. Solastnik pa ne more imeti varstva pred imisijami.
Sodišče odloča glede na stanje ob zaključku glavne obravnave.
SPZ člen 99, 222. ZPP člen 215, 339, 339/2, 339/2-14.
varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - ugotovitev meje - omejitve lastninske pravice - pravna podlaga omejitev
Glede na zatrjevane posege tožencev v nepremičnino tožnic mora sodišče najprej ugotoviti, kje (v naravi) potekajo meje med nepremičninami pravdnih strank, saj lahko le tako odloči o upravičenosti tožnic do stvarnopravnega varstva za prepoved vznemirjanj lastninske pravice, ki pripada lahko le lastniku (oz. domnevnemu lastniku). Če sodišče ob odsotnosti dokaznih predlogov za postavitev izvedenca ustrezne stroke (geodetske stroke) mej v naravi ne bo moglo določiti, bo moralo odločiti po pravilih o dokaznem bremenu, ki ga nosita tožnici.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0052559
OZ člen 921.
nesreča z ročnim električnim viličarjem – ročni električni viličar - vzročna zveza – izključitev zavarovalnega kritja
Sodišče prve stopnje je ugotavljalo, ali je vzročno zvezo za utrpelo poškodbo tožnika moč pripisati izključno le sferi delovanja ročnega električnega viličarja ali pa je bil premik viličarja pri povzročitvi škode le eden od členov zaporedja vzrokov in posledic, ter pravilno ugotovilo, da je potrebno celotno vzročno zaporedje, ki je pripeljalo do škodnega dogodka, pripisati slabi organizaciji dela in neupoštevanju varnostnih ukrepov (tožnik bi moral biti za delo z viličarjem usposobljen, imeti bi moral primerne delovne pogoje ter primeren delovni prostor).
OZ člen 149, 150, 153, 153/2, 153/3, 179, 299, 378. ZPP člen 313.
objektivna odgovornost - nevarna stvar – stroj za izsekovanje cekinov - odgovornost imetnika nevarne stvari - deljena odgovornost - prispevek oškodovanca - skrbnost pri ravnanju z nevarno stvarjo – presoja odškodnine za nepremoženjsko škodo
Pri porazdelitvi odgovornosti je prvo sodišče premalo upoštevalo ugotovitve, da je bila tožnica seznanjena, da se stroj ne sme čistiti med obratovanjem (delavke so stroj čistile med obratovanjem le, če niso bili prisotni nadrejeni) in da so tudi na stroju samem vidno zapisana opozorila o prepovedi poseganja vanj med obratovanjem. Ker je neposreden vzrok obravnavane nesreče ravnanje tožnice v nasprotju z navedenim, je njeno ravnanje v znatni meri prispevalo k nastanku škode, po oceni pritožbenega sodišča 60 %.
ZZK-1 člen 148, 148/1, 148/2. ZSKZ člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 14/4, 14/5. ZZad člen 74. ZUN člen 21. ZD člen 28. ZLPP člen 5.
lastninjenje kmetijskih zemljišč po ZSKZ – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – vpis po uradni dolžnosti – pogoji za pridobitev lastninske pravice občine po ZSKZ
V skladu z ZSKZ se lastninska pravica na kmetijskih zemljiščih v družbeni lastnini v zemljiško knjigo vpisuje po uradni dolžnosti. Zemljiška knjiga vpiše lastninsko pravico brez listine, iz katere izhaja utemeljenost zahtevka za vpis.
3 in 4. odstavek 14. člena ZSKZ ureja, v katerih primerih je do kmetijskega zemljišča upravičena občina. Če občina ne izkaže, da je kmetijsko zemljišče ali gozd dobila v upravljanje in razpolaganje na neodplačen način, da zemljišče leži na območju občine in da je bilo 6. aprila 1941 v lasti občine ter da nezazidano stavbno zemljišče, ki leži na območju občine, ni bilo na dan uveljavitve ZSKZ v upravljanju občine, ni upravičena do vpisa lastninske pravice na zemljišču v njeno korist, posledično to pomeni, da postane lastnik zemljišča RS.
Komu pripada lastninska pravica, je materialnopravno vprašanje, spor pa lahko obstaja le glede dejstev, ki predstavljajo pogoje za zakonsko pridobitev lastninske pravice. Za dokazovanje teh dejstev pa udeleženki preostane pravno varstvo po 243. členu ZZK-1.
vknjižba lastninske pravice – predlog za vknjižbo lastninske pravice – delna ugoditev zemljiškoknjižnemu predlogu – poprava zemljiškoknjižnega predloga – poziv na popravo zemljiškoknjižnega predloga – vzpostavitev listine
Ker se zavezovalni pravni posel nanaša na stanovanje v stanovanjski stavbi in predstavlja ½ stanovanjske hiše, predlagateljica pa kljub temu in dejstvu, da navedena parcela vsebuje še druge nepremičnine, zahteva vpis lastninske pravice do celote, je sodišče predlog za vknjižbo pravilno zavrnilo.
Ker niso izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe lastninske pravice v korist predlagateljice, sodišče tudi ni moglo izdati sklepa o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.
Zaradi odprave materialnopravnih (vsebinskih) pomanjkljivosti zemljiškoknjižnega predloga glede na načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku (124. čl. ZZK-1) sodišče predlagatelja ne poziva na popravo.
ZIZ člen 67. ZPPSL člen 36, 59, 59/3, 63, 64, 64/1, 64/2.
nasprotna izvršba – prisilna poravnava – zmanjšanje terjatve – vpliv prisilne poravnave na izvršilni postopek
Z dnem začetka postopka prisilne poravnave je bil izvršilni postopek po samem zakonu prekinjen. Načelo enakopravnega obravnavanja upnikov namreč zahteva, da so vsi upniki v postopku prisilne poravnave v enakopravnem položaju. Preprečitev posameznih prisilnih izterjav v času, ko postopek traja, onemogoča posameznim upnikom, da bi prišli do poplačila celotne terjatve in se s tem izognili učinkom prisilne poravnave. Namen preprečitve prisilnih posegov v dolžnikovo premoženje pa je tudi v tem, da se dolžniku omogoči normalno poslovanje. Upnik je torej prejel več, kot bi mu pripadalo, kar pomeni, da je končni rezultat izvršbe nezakonit in je nasprotna izvršba upravičena.
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1. ZOR člen 154, 154/1.
pravica do sodnega varstva - odškodnina zaradi sojenja v nerazumnem roku – ekskulpacijski razlogi - reševanje vzorčnih primerov – odločitev ustavnega sodišča
Pri odgovornosti države zaradi kršenja pravice do sojenja v razumnem roku gre za posebno vrsto odgovornosti, ki meji na objektivno odgovornost, ker se država ne more ekskulpirati drugače, kot da dokaže, da je poseg v pravico nastal izven njene sfere, praviloma zaradi ravnanja oškodovanca samega, drugih udeležencev v postopku ali zaradi drugih okoliščin, kot je na primer zapletenost zadeve. V primeru sojenja v nerazumnem roku oškodovanec do odškodnine upravičen, ne glede na to, ali je v postopku, v katerem je do kršitve oz. protipravnega stanja prišlo, uspel ali ne.
Pri obravnavani odgovornosti države zaradi kršenja pravice do sojenja v razumnem roku je glede na veliko število istovrstnih zadev in spornost tematike, sodišče kljub temu, da materialno pravo sodišče mora poznati, upravičeno čakalo na rešitev vzorčnih primerov, potem pa še na odločitev ustavnega sodišča. Tak način dela sodišča je pripeljal do pravilne, za tožnika ugodne rešitve delovnega spora. Sodišče je ravnalo pravilno, da je pravilnost odločitve postavilo pred pred hitrost odločanja. Te okoliščine utemeljujejo zaključek, da postopanje sodišča ni bilo protipravno.
stroški pravdnega postopka – načelo uspeha – ločeno vrednotenje po temelju in po višini
Okoliščine primera so takšne, da se dejansko skoraj celotna trditvena in dokazna podlaga obeh strank nanaša na vprašanja, ki se tičejo podlage za zahtevek tožeče stranke, medtem ko so trditve glede višine skromne in se v zvezi s tem niso izvajali nobeni dokazi. Zato je v konkretni zadevi prav, da se uporabi pri odločanju o povrnitvi stroškov način, ki se je v sodni praksi sicer izoblikoval v odškodninskih pravdah, namreč, da sodišče ovrednoti uspeh strank ločeno po temelju in po višini, končni uspeh pa je rezultat izračuna aritmetične sredine obeh.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0056690
ZOR člen 897. ZOZP člen 7 . ZVCP člen 33. ZPP člen 7, 7/1, 212, 214, 214/1, 337, 337/1.
zavarovalna pogodba - izguba zavarovalnih pravic - razpravno načelo - trditvena podlaga - splošni pogoji - vzročna zveza med alkoholiziranostjo in nastalo škodo - navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi - soodgovornost oškodovanca - pravno vprašanje - domneva alkoholiziranosti - vzrok prometne nesreče
Pravočasna trditvena podlaga tožene stranke ne zajema trditve, da tožena stranka v času vožnje z vozilom ni bila pod vplivom alkohola. Nje tudi ni mogoče nadomestiti z izpovedbo zaslišanih prič. Vsaka stranka mora navesti dejstva, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe nasprotnika (razpravno načelo). Če temu ni tako, odsotnosti strankine aktivnosti ne more nadomestiti sodišče preko zaslišanja prič ali strank.
Izvedenec pomaga sodišču, če je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Pravna presoja zadeve pa je naloga sodišča. Presoja, ali je podana soodgovornost drugega udeleženca v prometni nezgodi, je pravno vprašanje, na katerega ne more odgovoriti izvedenec. Pravno vprašanje je v pristojnosti sodišča in ne izvedenca. Podlaga za oceno, da je podana soodgovornost, pa je vselej dejanska.
URS člen 14, 23, 23/1, 25, 26, 26/1. OZ člen 179. EKČP člen 6, 6/1, 13, 41. ZVPSBNO člen 25. SR člen 159, 159/2, 166. ZPP člen 7, 212.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje državnega organa - kršitev osebnostne pravice - sojenje v (ne)razumnem roku - pravna praznina - analogija - razpravno načelo
Po 1. odstavku 26. člena URS ima vsakdo pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Ne gre za klasično, temveč posebno vrsto odgovornosti, kot zaščito, ki je je deležen vsakdo pred morebitno škodo, ki mu jo povzroči država s protipravnimi dejanji.
Določbe 26. člena URS ni mogoče neposredno uporabiti, ker opredeljuje samo predpostavke za odškodninsko odgovornost: protipravnost ravnanja osebe ali organa, ki opravlja službo ali dejavnost državnega organa ali nosilca javnih pooblastil, škoda in vzročna zveza. Gre za pravno praznino, ki jo je treba zapolniti s pomočjo analogije, po merilu podobnosti. Odgovornost države po 26. členu URS se v bistvenem ujema s primeri, ki jih urejajo splošna odškodninska pravila OZ.
SPZ člen 70, 70/4. ZNP člen 9, 10, 118, 118/2, 118/3.
delitev skupnega premoženja – napotitev na pravdo
Ker nasprotni udeleženec ni sledil napotitvenemu sklepu in ni vložil ustrezne tožbe v pravdnem postopku, s katero bi dokazal svoj večji delež na skupnem premoženju, je sodišče prve stopnje glede na določbo 2. odstavka 10. člena ZNP odločalo o razdelitvi skupnega premoženja ne glede na zahteve nasprotnega udeleženca, glede katerih je bil napoten na pravdo.