duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti – sodna poravnava - nova škoda – pravni standard nove škode
Za novo škodo gre takrat, kadar ob priznanju prve škode oziroma odmere odškodnine zanjo, ta še ni bila znana in njenega nastanka ni bilo moč predvideti, kljub temu pa se kasneje pojavi. Pri tožnici ne gre za nepričakovane duševne bolečine, ampak gre za isto škodo, le njena intenzivnost se je po določenem času poglobila in podaljšal se je čas njihovega trajanja. Tak psihičen odziv tožnice v bodočnosti pa v času podpisa poravnave ni bil nepredvidljiv in bi ga tožnica lahko pričakovala, saj v celoti sovpada s spremembo družinskih okoliščin, to je z odhodom otrok iz skupnega doma, na kar bi tožnica glede na starost in stopnjo razvoja otrok, lahko računala.
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1. ZOR člen 154, 154/1.
pravica do sodnega varstva - odškodnina zaradi sojenja v nerazumnem roku – ekskulpacijski razlogi - reševanje vzorčnih primerov – odločitev ustavnega sodišča
Pri odgovornosti države zaradi kršenja pravice do sojenja v razumnem roku gre za posebno vrsto odgovornosti, ki meji na objektivno odgovornost, ker se država ne more ekskulpirati drugače, kot da dokaže, da je poseg v pravico nastal izven njene sfere, praviloma zaradi ravnanja oškodovanca samega, drugih udeležencev v postopku ali zaradi drugih okoliščin, kot je na primer zapletenost zadeve. V primeru sojenja v nerazumnem roku oškodovanec do odškodnine upravičen, ne glede na to, ali je v postopku, v katerem je do kršitve oz. protipravnega stanja prišlo, uspel ali ne.
Pri obravnavani odgovornosti države zaradi kršenja pravice do sojenja v razumnem roku je glede na veliko število istovrstnih zadev in spornost tematike, sodišče kljub temu, da materialno pravo sodišče mora poznati, upravičeno čakalo na rešitev vzorčnih primerov, potem pa še na odločitev ustavnega sodišča. Tak način dela sodišča je pripeljal do pravilne, za tožnika ugodne rešitve delovnega spora. Sodišče je ravnalo pravilno, da je pravilnost odločitve postavilo pred pred hitrost odločanja. Te okoliščine utemeljujejo zaključek, da postopanje sodišča ni bilo protipravno.
ZZK-1 člen 147, 188, 188/3. SPZ člen 65, 69, 70, 105, 105/1, 110.
lastninska pravica več oseb – solastnina – etažna lastnina – odločanje o vpisih v zemljiško knjigo – stanje zemljiške knjige ob vpisu
Solastnina na nepremičnini pomeni, da je razdeljena lastninska pravica, ne pa stvar sama. Posamezni solastnik tako ni upravičen na primer do konkretnega stanovanja v stavbi. Na posameznem delu nepremičnine je mogoče ustanoviti le etažno lastnino, ne glede na zapis v pogodbi, da naj bi takšen posamezni del predstavljal določen idealni delež večstanovanjske stavbe. Le s soglasjem vseh solastnikov se lahko določijo idealni deleži na skupnih prostorih glede na celotno nepremičnino.
Na podlagi določbe 3. odstavka 210. člena ZPP se šteje, da je tožba umaknjena, če nobena stranka v štirih mesecih od dneva, ko je nastalo mirovanje postopka, ne predlaga nadaljevanja. Ker tožnik v zakonskem roku ni predlagal nadaljevanja postopka, je sodišče prve stopnje utemeljeno postopek ustavilo, ker je štelo, da je tožba umaknjena.
odškodninska odgovornost - premoženjska škoda – nepremoženjska škoda – odločanje po prostem preudarku – trditveno in dokazno breme – prevozni stroški
Presoja pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Zmotno je prepričanje pritožnika, da bi moralo sodišče prve stopnje samo izračunati višino stroškov na relaciji Kranj – Ljubljana, ko pa sploh ni trditev o tem, kakšni prevozni stroški so mu nastali. Višino prevoznih stroškov bi bilo ob ustreznih trditvah in dokazih (z zaslišanjem tožnika) mogoče ugotoviti, zato odločanje po prostem preudarku na podlagi 216. člena ZPP ne pride v poštev. Sodišče je zahtevek zavrnilo, ker tožnik ni izpolnil dolžnosti trditvenega in dokaznega bremena.
Če upnik izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo, ni dolžan dokazovati, da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode (3. odstavek 272. člena ZIZ).
Iz pisanj je razvidno, na katere zadeve se nanašajo, iz plačilnega naloga in opomina za plačilo sodne takse za pritožbo pa je tudi razvidna posledica, do katere bo prišlo v primeru neplačila sodne takse za pritožbo. Odločitev sodišča prve stopnje, ko je zaradi neplačila sodne takse za vlogo, ki tudi po pozivu ni bila plačana, štelo pritožbo za umaknjeno, je tako pravilna.
nastanek služnostne pravice - priposestvovanje služnostne pravice – dejansko izvrševanje služnosti – izvrševanje stvarne pravice na tuji stvari – splošna raba
Temeljni pogoj za priposestvovanje služnostne pravice je dejansko izvrševanje služnosti, ne pa izvrševanje splošne rabe, kot je to ugotovljeno v obravnavanem primeru. Ni šlo za izvrševanje služnosti (stvarno pravico na tuji stvari), pač pa splošno rabo (ki ni stvarna pravica na tuji stvari).
utemeljenost predloga za vpis v zemljiško knjigo - pogoji za vpis v zemljiško knjigo
Pri odločanju o utemeljenosti predlaganega vpisa zemljiškoknjižno sodišče presoja, ali je v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka obstajal pravni temelj pridobitve pravice v korist osebe, za katero se vpis zahteva, oziroma če je vsebina dovoljena z zemljiškoknjižnim dovolilom.
SPZ člen 70, 70/4. ZNP člen 9, 10, 118, 118/2, 118/3.
delitev skupnega premoženja – napotitev na pravdo
Ker nasprotni udeleženec ni sledil napotitvenemu sklepu in ni vložil ustrezne tožbe v pravdnem postopku, s katero bi dokazal svoj večji delež na skupnem premoženju, je sodišče prve stopnje glede na določbo 2. odstavka 10. člena ZNP odločalo o razdelitvi skupnega premoženja ne glede na zahteve nasprotnega udeleženca, glede katerih je bil napoten na pravdo.
ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/2, 148, 148/1, 161, 161/3. ZPP člen 328, 332.
zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba zastavne pravice
Zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi. Če dovoli zaznambo izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke.
obseg zapuščine - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - osebna služnost - nepodedljivost osebne služnosti
Ker je bila podlaga za gradnjo počitniške hišice v predhodno sklenjeni ustni pogodbi, v obravnavanem primeru ne pridejo v poštev določbe ZTLR o pridobitvi lastninske pravice po samem zakonu, z zgraditvijo na tujem zemljišču (21. člen ZTLR).
Dogovorjena pravica rabe kot osebna služnost ne more biti predmet dedovanja in s tem tudi ne prenešena na tožnika in njegovega brata kot dediča po očetu.
skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja - načelo superficies solo cedit
Kadar je predmet tožbenega zahtevka točno določena nepremičnina, pri ugotavljanju obsega skupnega premoženja zaradi načela superficies solo cedit ni mogoče upoštevati vrednosti prizidka, ki stoji na drugi parceli, čeprav je ta funkcionalno povezan s stavbo, stoječo na nepremičnini, ki je predmet tožbenega zahtevka.
ZOR člen 27, 27/1, 183, 376. OZ člen 162. ZPPOLS člen 10, 10/2, 12, 16.
ZLPP člen 25a. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo člen 33.
kontrahirna dolžnost - odškodninska odgovornost v zvezi s kršitvijo kontrahirne dolžnosti
Takoj, ko so tožniki sprejeli ponudbo, je nastala kontrahirna dolžnost pravnega prednika tožene stranke. Ker je ta ni izpolnil, je tožnikom nastala škoda, ki jo je tožeča stranka dolžna povrniti.
ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 115, 115/1, 118. ZGD-1 člen 35.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - dokazno breme - posebno varstvo pred odpovedjo - doječa mati - obveščanje delodajalca - prokurist - sodna razveza
Z dejstvom, da tožnica doji, je bil seznanjen prokurist tožene stranke, torej tožena stranka. Četudi je prokura kasneje prenehala, to ne vpliva na dejstvo, da je bila tožena stranka z omenjenim dejstvom seznanjena, in da tožnici, ki je bila varovana kot doječa mati, ni mogla zakonito redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
podjemna pogodba – jamčevanje za napake – pravočasno grajanje napak kot predpostavka obstoja jamčevalnega zahtevka
Obstoj jamčevalnega zahtevka je odvisen od dejstva pravočasnega grajanja napake in ker je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da takšnega (pred)pogoja tožena stranka ni izpolnila, je ugasnila tudi njena pravica v pravdi ugovarjati obstoj takšne sedaj kvečjemu zgolj še naturalne obligacije nasprotne stranke. Pobotni ugovor zato ni utemeljen.
SPZ člen 49, 49/1, 75, 75/2, 100. ZPP člen 311, 339/2-14.
razmerja med solastniki – varstvo solastnine – negatorna tožba solastnika – časovne meje pravnomočnosti
Pri presojanju utemeljenosti varstva solastninske pravice je potrebno upoštevati določbo 100. čl. SPZ, po kateri ima solastnik pravico do tožbe za varstvo svoje pravice na delu stvari, torej varstvo pravice (in ne posesti), in to na (jasno določenem) delu stvari, upoštevajoč pri tem določbe SPZ glede solastnine (čl. 65 do 71) ter načelno urejanje razmerij med solastniki v okvirih določb ZNP. Solastnik pa ne more imeti varstva pred imisijami.
Sodišče odloča glede na stanje ob zaključku glavne obravnave.
ZOR člen 85, 85/1. SZ-1 člen 25, 25/3. SPZ člen 67, 67/3.
sklenitev pogodbe – etažni lastniki – zastopanje – učinki zastopanja – upravljanje večstanovanjske stavbe – skupni prostor v večstanovanjski stavbi – redno upravljanje
Ker tožena stranka pogodbe ni podpisala in tako proti njej nima učinka, tožeča stranka na tej pravni podlagi ne more zahtevati od tožene stranka plačilo stroškov, ki so posledica sklenitve pogodbe med tožečo stranko in tretjo osebo, kot zastopnico očitno ostalih etažnih lastnikov, ne pa tudi tožene stranke.