CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO
VS0018780
ZPP člen 7, 8, 14, 100, 100/1, 205, 205/1-1, 208, 208/1, 257, 339, 339/2-8. ZOR člen 12, 15, 109, 141, 141/1, 394, 396.
sposobnost biti stranka v postopku - smrt stranke - dediči - procesno nasledstvo - zastopanje - pooblaščenec - zastopanje pravnega naslednika - prekinitev postopka - uvod sodne odločbe - sosporništvo na aktivni strani - posojilna pogodba - vrnitev posojila odgovornost za zapustnikove dolgove - oderuška pogodba - ničnost - subjektivni element oderuštva - sklepčnost tožbe - načelo denarnega nominalizma - valorizacija posojila - razpravno načelo
Procesno pooblastilo s smrtjo pooblastitelja ne preneha; pravdo torej naprej vodi pooblaščenec, ki je od smrti pooblastitelja dalje pooblaščenec njegovih dedičev, in sicer dokler mu dediči pooblastilo prekličejo (prvi odstavek 100. člena ZPP). Z vidika sposobnosti biti stranka je pomembno, da se sodba ne glasi na umrlo stranko, ampak na njene dediče in sicer tudi tedaj, če ti morda poimensko še niso določeni (znani) in ne glede na to, ali je bil pravdni postopek prekinjen ali ne.
Niti, če bi prišlo do spoznanja, da sta dajatvi v očitnem nesorazmerju (česar ni presojalo), ugovoru oderuštva zaradi nesklepčnosti ne bi moglo ugoditi: trditev o subjektivnem elementu iz prvega odstavka 141. člena ZOR (da bi posojilodajalca izkoristila stisko ali težko premoženjsko stanje posojilojemalca, njegovo nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost) ni bilo.
ZD člen 141, 181, 224. ZPP člen ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3, 394, 394-2.
dedovanje - pravni položaj dediča - uveljavljanje dedne pravice - pravica do sodelovanja v postopku - rok - kaduciteta
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- katere dolžnosti ima zapuščinsko sodišče pred objavo oklica dedičem v Uradnem listu Republike Slovenije in prenosom zapuščine na kaducitetnega upravičenca;
- ali je bila tožnikoma z nepravilnim postopanjem zapuščinskega sodišča po prejemu smrtovnice odvzeta možnost sodelovanja v zapuščinskem postopku v smislu 2. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 224. členom Zakona o dedovanju.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018756
ZPP člen 13, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
dokazovanje - dokaz s pričo - izvajanje dokaza s pričo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dedovanje - dedič - predhodno vprašanje - obstoj izvenzakonske skupnosti
Okoliščina, da si je priča pri izpovedbi pomagala z lastnimi zapiski, ponovne izvedbe dokaza ne terja. V luči uveljavljane procesne kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je pomembno, da je tožnik imel možnost spremljati izvedbo dokaza in priči zastavljati vprašanja; tega pa ne zanika.
obseg zapuščine - izločitev iz zapuščine - razpravno načelo - trditvena podlaga - prekoračitev trditvene podlage - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je odločitev pritožbenega sodišča skladna z obrazložitvijo sodbe ali pa obrazložitev sodbe nasprotuje njenemu izreku; in ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je odločilo, da tožničin delež znaša 364/1000, v zapuščino po pokojnem pa ne sodi njen delež 803/4000, poseglo v solastniški delež prvega toženca na sporni nepremičnini, če tožbeni zahtevek za ugotovitev tožničine lastninske pravice zoper prvega toženca in njegov solastniški delež - polovico sporne nepremičnine - ni bil postavljen.
ugotovitvena tožba - pravni interes - lastninska pravica na nepremičnini - - dedovanje - obseg zapuščine - dedna pravica - sklep o dedovanju - pravnomočnost - pogodba o dosmrtnem preživljanju
Iz sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Mariboru II D 2022/2009 z dne 12. 9. 2013 izhaja, da je sodišče pogodbo o dosmrtnem preživljanju obravnavalo in povzelo, kar pomeni, da se je revidentka z njo lahko seznanila in bi lahko (morala) svoje, sedaj revizijske argumente, uveljavljati že v pritožbi zoper sklep o dedovanju.
ZPP člen 86, 367, 367/4, 374, 374/2. ZNP člen 1, 34. ZD člen 163.
laična vloga - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - dovoljenost revizije v zapuščinskem postopku - sklep o dedovanju - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Izjemoma sme pravdna dejanja v tovrstnem postopku opravljati stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če imata opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP).
Zoper pravnomočen sklep o dedovanju, ni dovoljena revizija.
ZPP člen 214, 214/5, 370, 370/3. ZD člen 66, 62. ZN člen 46.
dedovanje - oporočno razpolaganje - oporoka pred pričama - slep oporočitelj - oporočitelj, ki ne zna ali ne more brati - neveljavnost oporoke - oblika - izvedenec - zaslišanje izvedenca - standard obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje - dokazni standardi
Sodišče druge stopnje je toženki pravilno pojasnilo, da dokazni standard za dokazovanje dejstev v pravdi ni gotovost ampak prepričanje, ki pa je bil v obravnavanem primeru dosežen oziroma celo presežen. Toženka zmotno meni, da sodišče ni v dovolj veliki meri upoštevalo izpovedbe odvetnika, ki ji je sicer v celoti sledilo, in sicer da je zapustnica dajala vtis, da bere, da je odvetniku zatrdila, da je zmožna brati ter da sta se ob priliki obiska pogovarjala o vsebini časopisnega članka, ki naj bi ga zapustnica pred tem prebrala. Te okoliščine ob drugačnih strokovnih ugotovitvah izvedencev niso dovolj, da bi sodišče z dokaznim standardom prepričanja lahko presodilo ravno nasprotno, da je zapustnica mogla prebrati oporoko.
Po določbi 285. člena ZPP je dolžan predsednik senata med drugim postavljati vprašanja in na drug primeren način poskrbeti, da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva in dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, sodna praksa pa je zavzela stališče, da lahko sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva poda tudi pobudo za spremembo stvarnega (tožbenega) predloga, a z omejitvijo, da mora ta ostati v okviru tožbenega zahtevka (cilja pravde).
dedovanje - nujni delež - obseg zapuščine - vrnitev darila - dovoljenost revizije - revizija zoper sklep o stroških - zavrženje revizije - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - prekluzija - nova dejstva - vrednost spornega predmeta - povezani tožbeni zahtevki
Revidentka nekonkretizirano uveljavlja razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, v bistvu pa nedovoljeno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje (tretji odstavek 270. člena ZPP).
ZPP člen 286a, 339, 339/1. ZMZPP člen 32, 79, 79/2. ZD člen 46.
dedovanje - trditveno in dokazno breme - bančni računi - predlog sodišču za poizvedbe - prekluzija - dedni delež - višina dednega deleža - vračunanje daril - prirejenost postopkov - nepremičnine v tujini - tuja sodna odločba
Ker so podatki na bančnih računih tajni, stranka sama do njih ne more priti, saj za to niso izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 146. člena ZPlaSS. Te podatke lahko stranka pridobiva izključno prek sodišča (prim. 2. točko tretjega odstavka navedenega člena). Tožeča stranka je predlagala, naj sodišče opravi poizvedbe o stanju na (vseh) računih prve toženke. Ker pa je predlagala, da sodišče opravi poizvedbe pri AJPES, je to torej lahko pridobilo le podatke o stanjih na transakcijskih računih. Po tem spoznanju tožeče stranke bi bilo z vidika njene pravice do sodnega varstva prestrogo sprejeti razlago, da stranka z nadaljnjim predlogom o pridobitvi podatkov o stanju na depozitnih računih ne more uspeti. Taka razlaga bi bila nesorazmerno utesnjujoča, zlasti ob dejstvu, da pridobitev dokazov ne bi v ničemer podaljšala postopka.
Določbe o vračunanju daril v konkretnem primeru ne morejo priti v poštev, saj je jasno, da ne gre za darilo. Prav tako ne morejo biti upoštevne navedbe o tem, da je treba obravnavati hrvaški akt kot delni sklep o dedovanju. O dedovanju nepremičnine v Pulju je pristojno odločati hrvaško pravosodje. Napačne odločitve hrvaškega organa bi morala tožeča stranka izpodbijati tam. Gre za podobno razmerje kot v primeru prirejenosti postopkov. Njihova odločitev torej v ničemer ne more vplivati na to, kako mora slovensko sodišče odločati o zapuščini, za katero je pristojno. Tudi če o nepremičnini v Pulju sploh še ne bi bilo odločeno, slovensko sodišče o njej ne bi bilo pristojno odločati (prim. drugi odstavek 79. člena ZMZPP).
Vrhovno sodišče je v odločbi II Ips 275/2014 z dne 11. 12. 2014 že presodilo, da analiza položaja oporočnih zakonitih dedičev v pravdah za razveljavitev oporoke ne narekuje sklepanja, da bi morali biti poleg oporočnih dedičev s tožbo na pasivni strani zajeti tudi zakoniti dediči (razen tistih, ki so vložili tožbo).
Sodišče je tožencu dalo možnost, da se izjavi oziroma da odgovori na spremembo tožbe, vendar njegovega odgovora utemeljeno ni upoštevalo, saj se v njem ni opredelil do sprememb v tožbi, temveč je odgovarjal na dejstva, ki z zadnjo spremembo tožbe niso bila v ničemer spremenjena in bi jim lahko ugovarjal že prej.
dedovanje - oporoka - razlaga oporoke - namen oporočitelja - prava zapustnikova volja - subsidiarna razlagalna pravila
Določila oporoke je treba razlagati po pravem oporočiteljevem namenu, če nastane dvom, pa se je treba držati tistega, kar je ugodnejše za zakonitega dediča ali za tistega, ki mu je z oporoko naložena kakšna obveznost. Napotilo iz drugega odstavka 84. člena ZD - razlaga v korist zakonitega dediča ali v korist tistega, ki mu je z oporoko naložena kakšna obveznost - je v razmerju do oporočiteljevega prava namena iz prvega odstavka tega člena subsidiarne narave in pride v poštev le v primeru, če je podan dvom o pravem oporočiteljevem namenu.
Sodišče druge stopnje je prezrlo, da tožeča stranka ni zatrjevala le fiktivnosti (navideznosti oz. simuliranosti) sporne pogodbe, ki prikriva (disimulirano) darilno pogodbo, temveč je izrecno in posebej poudarjala še razlog delne neodplačnosti kupoprodajne pogodbe, torej prejem darila na drugi dejanski in pravni podlagi in sicer že zgolj zaradi prenizko določene cene in da je tudi zato posledično v tem delu pogodba predstavljala darilo, ki je prav tako podvrženo zakonskim pravilom vračanja v zapuščino zaradi prikrajšanja tožnikovega nujnega dednega deleža.
Ker je bilo že ob sklenitvi sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanju predvidljivo, da bo z njeno delno izpolnitvijo zaščitena kmetija prišla v solast treh oseb in s tem izgubila status zaščitene kmetije, namen zakonodajalca pa je bil ravno v preprečitvi tega, je materialnopravno pravilen zaključek pritožbenega sodišča, da je sporna pogodba o dosmrtnem preživljanju v delu, s katerim so urejena razmerja med pokojnikom kot preživljancem ter zakoncema S. kot preživljalcema, za nepremičnine, ki so v solasti in izključni lasti pokojnika in spadajo v zaščiteno kmetijo, nična (ker je v nasprotju z dovoljenim lastniškim režimom, ki ga določa ZDKG).
zapuščina - vrednost zapuščine - sporazum o delitvi skupnega premoženja - predhodno vprašanje - veljavnost sporazuma - ničnost
Iz tožničinih trditev je jasno, da zasleduje posledico, ki bi izhajala iz ugotovitve o ničnosti Sporazuma o delitvi skupnega premoženja. Tudi trditvena podlaga je v konkretnem primeru taka, da od sodišča terja presojo morebitne ničnosti.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0018376
ZD člen 64.
pisna oporoka pred pričami
Akt nunkupacije sestavljata izjava oporočitelja, da je določen zapis njegova oporoka in lastnoročni podpis v navzočnosti dveh prič.
Izjava mora biti izrecna. To pomeni, da konkludentna dejanja ne zadoščajo; ne bi bilo, na primer, dovolj, da bi oporočitelj izjavil, naj mu dajo svinčnik, ker bo prebrano oporoko podpisal. Po drugi strani pa zahtevi po izrecnosti izjave ni zadoščeno izključno tedaj, ko jo oporočitelj poda z besedami zakona („To je moja oporoka“). Z njo mora biti potrjena njegova volja napraviti oporoko (animus testandi). V konkretnem primeru, ko je bila sporna listina naslovljena kot oporoka, ko je vsebovala zapis, da oporočiteljica zapušča stanovanje prvemu tožencu (in ne morda daruje ali na drug način prepušča v last) in je bila oporočiteljici glasno prebrana, zatem pa jo je še sama prebrala, je pravilna presoja, da je izjava, da mu želi stanovanje prepustiti, potrditev volje za testiranje.
ZPP člen 44, 44/3, 367, 367/2, 367/4, 377. ZD člen 145, 214, 214/3.
predlog za dopustitev revizije - delitev zapuščine - izločitev zapuščine - prenehanje dediščinske skupnosti - obligacijski zahtevek - navadno sosporništvo - vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
S sklenitvijo dednega dogovora so se toženci dogovorili o delitvi dediščine. Dediščinska skupnost je s tem prenehala. Tožnik kot dedič, ki ni bil upoštevan pri dedovanju po pokojniku, zahteva od dedičev izročitev zapuščine, a glede na to da je že razdeljena, lahko od vsakega dediča zahteva le tisti del, ki ga je ta z razdelitvijo prevzel. Ni nujno, da bi tožil vse dediče, saj bi se lahko odločil le za denarna sredstva ali le za delež na nepremičninah in tožil tistega, ki je ustrezno premoženje prevzel iz zapuščine. Toženci so torej (le) navadni sosporniki. To pomeni, da gre za toliko zahtevkov, kolikor je tožencev in bi morala biti za vsakega od njih navedena samostojna vrednost spornega predmeta.
Kadar je uspeh v pravdi odvisen izključno od mnenja izvedenca oziroma, kjer se predlog za zaslišanje nanaša na ugotovitev o ključnem spornem dejstvu, od katerega je odvisna odločitev o utemeljenosti postavljenega zahtevka, je za odstranitev vsakršnega dvoma dodatno ustno zaslišanje izvedenca na obravnavi potrebno. Le pisna podaja (četudi popolnega, razumljivega) izvida in mnenja ne more povsem nadomestiti ustne komunikacije. Izvedenec je v konkretni zadevi v dopolnitvi mnenja sicer podal odgovore na strankine pripombe, vendar ne na način, da bi s tem nadgradil svoje navedbe v mnenju oziroma stranki izrecno odgovoril na njena vprašanja. Stranki bi se s tem, ko bi ji bilo omogočeno izvedenca na naroku zaslišati, tudi omogočilo, da se prepriča v korektnost postopka izdelave mnenja. Tako bi se zagotovila tudi njena pravica do vsebinsko polne kontrole nad izvedbo odločilnih dokazov in vpliv na rezultat dokaznega postopka.