TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Če vpis v zemljiško knjigo ni bil mogoč, ker nepremičnina v njo še ni bila vpisana, je za prenos lastninske pravice potrebno zgolj zemljiškoknjižno dovolilo, ne pa (tudi) vpis v zemljiško knjigo.20 Drugačno revizijsko stališče (da je bil tudi v tem primeru za učinkovit prenos lastninske pravice potreben tabularni vpis) je neutemeljeno.

Vrhovno sodišče poudarja, da je odtujitelj v primeru nevpisane nepremičnine (posameznega dela zgradbe oziroma stavbe) moral za učinkovit prenos lastninske pravice storiti vse, kar je glede tega v tistem trenutku lahko: če je šlo za večkratne zaporedne prenose lastninske pravice je moral glede vsakega vmesnega prenosa izročiti listino, ki bi bila lahko podlaga za vknjižbo lastninske pravice na taki nepremičnini, in sicer ne glede na to, ali je bila izročitev teh listin izrecno dogovorjena ali ne. Le takšna izpolnitev je namreč pridobitelju ob vpisu nepremičnine (etažne lastnine) v zemljiško knjigo zagotavljala vknjižbo njegove lastninske pravice.

Pri obveznosti iz VI. točke Sporazuma o razdružitvi skupnega premoženja gre za dopustitev kot pasivno izpolnitveno ravnanje (negativno obveznost), pri katerem mora dolžnik trpeti določene posege v njegovo pravno sfero. Taka obveznost je pravilno izpolnjena (izpolnjevana), če dolžnik ostane pasiven. Kršena je, če dolžnik stori (aktivno) dejanje, s katerim prepreči oziroma ovira poseg (ravnanje) upnika v njegovo sfero, glede katerega se je zavezal, da ga bo dopuščal. Po presoji Vrhovnega sodišča bi bilo mogoče (vsaj) tožbo za izročitev nepremičnine v izključno (so)posest toženk oziroma tožencev opredeliti kot kršitev obravnavane dopustitvene obveznosti. Tudi če tožnica res „ekskluzivno“ sama oziroma skupaj s tretjim tožencem uporablja vikend, tožba, ki ji uporabo odreka v celoti, lahko pomeni kršenje obveznosti dopustitve v Sporazumu dogovorjene uporabe.

Ko instančno sodišče sicer potrdi odločitev sodišč nižjih stopenj, vendar svojo odločitev utemelji na drugačnem pravnem stališču, oziroma v primeru, ko jo sicer utemelji na stališču, s katerim je deloma utemeljena tudi sodba sodišča nižje stopnje, vendar iz te sodbe posebni razlogi za takšno stališče tudi ne izhajajo, vsebina obveznosti do obrazložitve za instančno sodišče ne more biti bistveno ožja od obveznosti sodišča nižje stopnje.