Sklepanje o tem, kateri dokazi naj se izvedejo in kateri ne, je sicer res pridržano sodišču, vendar pa ne gre za njegovo prosto presojo. Ta presoja je namreč omejena z ustavnim načelom, ki vsakomur omogoča enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem, ki odloča o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih interesih (22. člen Ustave RS). Odraz tega ustavnega načela na procesnem področju je načelo kontradiktornosti (5. člen ZPP), kršitev tega načela pa pomeni absolutno bistveno postopkovno kršitev (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
Dokazni predlog tožnika se je nanašal na glavni dokaz. Predlog za izvedbo glavnega dokaza (ki ni neprimeren za ugotovitev določenega dejstva, nepopoln in nesubstanciran) sodišče lahko zavrne, če je ta dokaz že uspel ali če izvedba dokaza ne bi mogla vplivati na odločitev. V obravnavanem primeru glavni dokaz še ni uspel, zato sodišče prve stopnje nadaljnjih po tožniku predlaganih dokazov (trditveno in dokazno breme za oporočiteljevo nerazsodnost je bilo na njem) ne bi smelo zavrniti, še posebej pa ne na podlagi vnaprejšnje ocene, da bi bili zavrnjeni dokazi neuspešni. Iz njegovih razlogov pa izhaja prav to: ker je bila izpoved oporočiteljeve lečeče zdravnice prepričljiva, ni bilo nobene potrebe več, da bi sodišče podaljševalo postopek tako, da bi postavilo izvedenca, ki bi zbiral in ocenjeval podatke o zdravstvenem stanju oporočitelja v juniju 2000.
dovoljenost revizije - preveritev statusa zaščitene kmetije - pomembno pravno vprašanje - preveritev statusa zaščitene kmetije po uvedbi dedovanja – že rešeno vprašanje - načelno pravno mnenje - vpliv sklepa o določitvi prevzemnika zaščitene kmetije na upravni postopek - vprašanje ni pomembno po vsebini te zadeve
Načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča, ki je bilo sprejeto na občni seji VSS, dne 27. 6. 1988, na podlagi tedaj veljavnih določb ZDKZ, velja tudi za postopke začete po 4. členu ZDKG. Tudi po določbah ZDKG mora biti zato kmetija zaščitena ves čas zapuščinskega postopka, da se zapuščinski postopek vodi in zaključi po določbah ZDKG. Zato se tudi po uvedbi dedovanja lahko opravi preveritev (na predlog upravičenega predlagatelja ali po uradni dolžnosti), ali zaščitena kmetija še izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo. Navedeno izhaja tudi iz 25. člena ZDKG, ki določa prednostno preveritev po uradni dolžnosti, za tiste kmetije, ki so predmet zapuščinskega postopka. Ker o vprašanju, ki ga ravident navaja Vrhovno sodišče že odločilo, to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
V tej zadevi je bil sklep zapuščinskega sodišča, na katerega se revident sklicuje in ga reviziji prilaga, izdan 29. 10. 2010. Izpodbijano odločbo pa je upravni organ izdal 21. 10. 2010. Ker se v upravnem sporu zakonitost upravnih odločb presoja po dejanskem in pravnem stanju na dan njihove izdaje, kasnejši sklep zapuščinskega sodišča, na zakonitost v tem sporu izpodbijane odločbe ne vpliva. Vprašanje, ki ga revident gradi na procesnem dejanskem stanju, ki v tej zadevi ni izpolnjeno, zato ni pravno vprašanje, ki bi bilo pomembno po vsebini te zadeve.
delitev stvari - sklepčnost tožbe - litispendenca - zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - obseg zapuščine - napotitev na pravdo
Dokler ni končan zapuščinski postopek, v pravdi ni mogoče uveljavljati delitve stvari, saj do konca zapuščinskega postopka še ni znano, kdo so dediči in ali bodo sploh pristopili k dedovanju ter kdo so druge osebe, ki imajo kake zahtevke iz zapuščine. Poleg tega mora zapuščinsko sodišče ugotoviti obseg zapuščine (primerjaj odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 1071/2007 in II Ips 239/1996). Zapuščinsko sodišče je tisto, ki bo po koncu napotitvene pravde ali v primeru, da tožba po napotitvenem sklepu ne bo vložena, odločalo o obsegu zapuščine, velikosti dednih deležev in dednih pravicah. Zato je tožničina tožba preuranjena in kot taka glede na tretji odstavek 318. člena ZPP nesklepčna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS0017575
ZMZPP člen 79, 79/1, 79/3. ZD člen 177, 177/1, 177/2, 177/4.
določitev krajevne pristojnosti po Vrhovnem sodišču - zapuščinski postopek - krajevna pristojnost - mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - kraj zapuščine
Ker v tej fazi postopka glede na določbi prvega in drugega odstavka 79. člena ZMZPP ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča, je Vrhovno sodišče odločilo, da je za zapuščinsko obravnavo krajevno pristojno Okrajno sodišče v Murski Soboti.
določitev krajevne pristojnosti za zapuščinsko obravnavo
Vrhovno sodišče po določbi četrtega odstavka 177. člena ZD določi, katero po zakonu stvarno pristojno redno sodišče je krajevno pristojno za zapuščinsko obravnavo, če v Republiki Sloveniji ni nobene zapuščine.
ZD člen 163. ZPP člen 154, 165, 187, 190, 367, 367/2, 377, 378.
vrnitev darila - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - sprememba tožbe - subjektivna sprememba tožbe - odtujitev stvari med pravdo
Tožeča stranka lahko vse do konca glavne obravnave spremeni svojo tožbo tudi tako, da toži namesto prvotne tožene stranke koga drugega. Za subjektivno spremembo tožbe je potrebna privolitev tistega, ki naj stopi v pravdo namesto toženke. Če pa se je tožena stranka že spustila v obravnavanje glavne stvari, je potrebna tudi njena privolitev (187. člen ZPP). Tožbeni zahtevek zoper nove pridobitelje nepremičnine, ki je bila predmet darila, pomeni subjektivno spremembo tožbe. Ker privolitve z njihove strani niti s strani toženke ni bilo, sta nižji sodišči pravilno odločili, da spremembe tožbe nista dovolili.
Po načelu ipso iure dedovanja izjava o sprejemu dediščine ni predpostavka pridobitve dedne pravice in prehoda zapuščine na dediče.
Veljavnost (in iztožljivost) darilne obljube je vezana na strogo obličnost. Če je predmet takšne pogodbe nepremičnina, se je za njeno pravno učinkovitost zahtevala ne le pisna oblika (primerjaj prvotno besedilo paragrafa 943 ODZ), temveč (po spremembi tega pravila od 25. julija 1871) sklenitev pogodbe v obliki notarskega akta (v poznejšem vmesnem obdobju, ko so notarske posle prevzela sodišča, pa je morala biti obljuba darila dana na sodni zapisnik). Stališče revizije, da pravilnost obličnosti izjave („odpoved premoženju - dediščini“) ne more biti presojana po dednopravnih pravilih, je pravilno: izjava ni bila podana v okviru zapuščinskega postopka, v katerem bi B. B. nastopala kot dedinja. Toda pogodba bi morala biti glede nepremičnin pisna - teorija realizacije ne pride v poštev, ker nepremičnega premoženja B. tožnici ni mogla izročiti, saj je bilo še „državno“. Izročitev nepremičnin v posest v času, ko B. še ni bila njihova lastnica, ne zadošča: za realizacijo ustne pogodbe o prenosu lastninske pravice je potrebna izročitev, ki ima za posledico prenos vseh upravičenj dotedanjega lastnika na pridobitelja.
V položaju, ko je sodišče prve stopnje odločilno dejstvo ugotovilo s pomočjo indičnega sklepanja prek posrednih ugotovljenih dejstev, se pritožbeno uveljavljanje zmotno ugotovljenega dejanskega stanja lahko nanaša 1.) na sam proces indičnega sklepanja, 2.) na izpodbijanje dokazne ocene nekaterih ali vseh ugotovljenih posrednih dejstev, 3.) ali oboje. V vseh treh primerih gre za izpodbijanje metode ugotovitve odločilnega dejstva oz. za izpodbijanje dokazne ocene o odločilnem dejstvu. Pri tem je pritožbeno sodišče skladno z načelom dispozitivnosti vezano na vsebino pritožbenih razlogov, torej tudi na obseg izpodbijanja dokazne ocene indicev oz. posrednih dejstev, kot sestavnega dela metode ugotovitve dejanskega stanja pri indičnem sklepanju.
Pritožbeno izpodbijanje dejanskega stanja je bilo v konkretnem primeru usmerjeno v kritiko dokazne ocene posrednih dejstev (indicev), za katere je tožnica ocenila, da ji niso v korist. Kontrolna funkcija pritožbenega sodišča glede dokazne ocene posrednih dejstev oz. indicev je posledično omejena le na preizkus dokazne ocene posrednih dejstev, na katere se pritožba nanaša. Pritožbeno sodišče je s tem, ko je po opravljeni pritožbeni obravnavi brez pritožbene graje drugače kot sodišče prve stopnje dokazno ocenilo dejstvo, ali je zapustnik do smrti spremenil svojo oporočno voljo, preseglo v drugem odstavku 350. člena ZPP začrtane meje pritožbenega preizkusa.
dopuščena revizija - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - odpadla pravna podlaga - gradnja na tujem svetu - vrnitev danega - izročitev nepremičnine pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Res je, da trditve o pridobitvi lastninske pravice z gradnjo na tujem na odločitev o utemeljenosti zahtevka za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju ne morejo vplivati. Vendar je posledica razveze pogodbe to, da lahko vsaka od strank zahteva vrnitev danega. Zato je tožnica zahtevala tudi izstavitev zemljiškoknjižne listine za prepis lastninske pravice nanjo za vse nepremičnine, ki so bile predmet pogodbe. V tem delu pa je pravno pomemben ugovor tožencev, da sta na eni od teh nepremičnin z gradnjo po tedaj veljavnem ZTLR, pridobila lastninsko pravico, da zato podlaga za njuno lastništvo z razvezo pogodbe ni odpadla in da zahtevek tožnice za tiste nepremičnine, na katerih sta na tak način pridobila lastninsko pravico, ni utemeljen.
Dediči lahko z dednim dogovorom razpolagajo tudi s stvarmi in pravicami, ki niso predmet postopka, ki je v teku.
Konkretni dedni dogovor je po vsebini sodna poravnava, le-ta pa ima učinke pravnomočne sodbe, zato so zoper njo mogoča le izredna pravna sredstva; stranke jo lahko izpodbijajo le s tožbo za razveljavitev (zaradi napak volje, sodelovanja sodnika, ki bi moral biti izločen, ter kršitve pravil o pravdni sposobnosti in zastopanju, primerjaj 392. člen ZPP).
POGODBENO PRAVO - DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017497
ZD člen 106, 107, 107/1, 110, 111. OZ člen 546. ZPP člen 128, 128/5, 367, 367/2, 367/5, 377.
izročilna pogodba - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - pogodba o preužitku - odplačnost pogodbe - pogodbene stranke - dediči - vlaganja v nepremičnino - aleatorna pogodba - načelo enakovrednosti dajatev - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Za izročilno pogodbo (pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja), je značilna vnaprejšnja ureditev dedovanja. Zato morajo biti za njeno veljavnost vanjo vključeni oziroma morajo z njo soglašati vsi k dedovanju poklicani potomci. Če je ta pogoj izpolnjen, gre za izročilno pogodbo, ne glede na to, ali si je izročevalec pridržal pravice v smislu 111. člena ZD. Če pa pogoj vključenosti vseh k dedovanju poklicanih potomcev ni izpolnjen, mora sodišče upoštevaje pogodbeno voljo strank presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za veljavnost kakšne druge pogodbe. Če gre v takem primeru za neodplačna razpolaganja, se tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim dedičem, štejejo za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem. Drugače velja, če se prejemnik premoženja z izročilno pogodbo zaveže, da bo izročevalcu nudil določene dajatve ali storitve. V tem primeru gre po vsebini za pogodbo o preužitku, torej pogodbo o dosmrtnem preživljanju, pri kateri preživljanec še pred svojo smrtjo prenese svoje premoženje na preživljavca.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - zapuščinski postopek - bivališče zapustnika v tujini - premoženje zapustnika
V obravnavani zadevi je Vrhovno sodišče za krajevno pristojno v skladu s četrtim odstavkom 177. člena ZD določilo Okrajno sodišče na Jesenicah, ki je po prejemu smrtovnice že pridobilo podatke, potrebne za odločitev, na območju tega sodišča pa je imel pokojnik tudi zadnje stalno prebivališče v državi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - DEDNO PRAVO
VS0017438
ZPP člen 8, 285, 339, 339/2-14, 339/2-15, 347, 347/2, 347/3, 370, 370/3. ZZZDR člen 12.
dedovanje - obstoj izvenzakonske skupnosti - življenjska skupnost - trditveno in dokazno breme - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - protispisnost - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Pogoji za pravno priznanje izvenzakonske skupnosti po 12. členu ZZZZDR med tožnico in zapustnikom niso bili izpolnjeni. Prijateljstvo med tožnico in zapustnikom po vsebini ni bilo enako življenjski skupnosti, ki obstaja med zakoncema.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS0017391
ZMZPP člen 79, 79/1, 79/3. ZD člen 177, 177/1, 177/2, 177/4.
določitev krajevne pristojnosti po Vrhovnem sodišču - zapuščinski postopek - obstoj zapuščine v RS
Ker v tej fazi postopka glede na določbi prvega in drugega odstavka 79. člena ZMZPP ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča, je Vrhovno sodišče odločilo, da je za zapuščinsko obravnavo krajevno pristojno Okrajno sodišče na Jesenicah.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017410
ZD člen 10, 10/2. ZZZDR člen 12. ZPP člen 286b.
dedna pravica - obstoj dedne pravice - predhodno vprašanje - izvenzakonska skupnost - obstoj izvenzakonske skupnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - grajanje procesnih kršitev v reviziji
Po drugem odstavku 10. člena ZD je zunajzakonska skupnost glede pravice do dedovanja izenačena z zakoncema, ki imata po določbi prvega odstavka 10. člena ZD drug po drugem dedno pravico. Ker gre v konkretnem primeru za spor o obstoju dedne pravice, sta morali sodišči nižjih stopenj pri reševanju predhodnega vprašanja uporabiti določbo drugega 10. člena ZD in ne določbe 12. člena ZZZDR, kot to zmotno uveljavlja revidentka. Ta namreč opredeljuje pravne posledice zunajzakonske skupnosti v družinskem pravu, medtem ko glede pravnih posledic izven družinskopravnih razmerij napotuje na določbe drugih zakonov. V konkretnem primeru je to drugi odstavek 10. člena ZD.
Kasnejše grajanje kršitve postopka, vključno v pravnih sredstvih, je upoštevno le, če stranka teh kršitev ni mogla navesti brez svoje krivde. Ker pri zatrjevani kršitvi ne gre za kršitev postopka, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, bi jo morala revidentka grajati najkasneje v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, česar pa ni storila. Posledično revidentka omenjene kršitve ne more uveljavljati šele v reviziji.
dopuščena revizija - dedovanje - prijava terjatve v zapuščinskem postopku - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - odpoved dedovanju - obligacijske pravice
ZD ne ureja vprašanja prijave terjatev v zapuščino, saj to ni predmet dednega prava, pač pa obligacijskega prava. S tem, ko se je mati odpovedala dedovanju (in s tem v bistvu prenehala biti stranka zapuščinskega postopka), se ni odpovedala tudi svoji obligacijski terjatvi do pokojnika.
predlog za dopustitev revizije - zapuščinski postopek - vrnitev darila - vrednost darila - revalorizacija vrednosti darila - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017360
ZDKG člen 1, 2, 2/1, 5, 7, 7-1, 21, 21/2, 24. ZKZ člen 18, 19, 20. OZ člen 90.
neveljavnost pogodbe - pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost - dedovanje - dedni delež - razpolaganje z dednim deležem - zaščitena kmetija - razpolaganje z zaščiteno kmetijo - smiselna uporaba ZDKG - namen obdelovanja kmetije - odobritev pravnega posla - konvalidacija
Pogodbeno razpolaganje lastnika z zaščiteno kmetijo je glede izbire nasprotne pogodbene stranke primerljivo z omejitvami, predpisanimi za oporočno razpolaganje z zaščiteno kmetijo, zato pride v poštev smiselna uporaba določb o oporočnem dedovanju. Drugače kot po določbah ZDKZ, lastnik zaščitene kmetije pri pogodbenem in oporočnem razpolaganju po ZDKG ni več omejen s pogoji, ki veljajo za izbiro dediča pri zakonitem dedovanju. Ko gre za izbiro sopogodbenika pri sklepanju pogodb iz 24. člena ZDKG oziroma oporočnega dediča, če gre za oporočno razpolaganje z zaščiteno kmetijo, je bistveno, da takšno razpolaganje vzpostavlja lastniški režim, ki je skladen z določbami ZDKG, zlasti pa z določbami prvega odstavka 2. člena, 5. člena in drugega odstavka 21. člena ZDKG.
ZKZ vsebuje specialno in kogentno zakonsko ureditev pravnoposlovnega
razpolaganja s kmetijskimi zemljišči. Tudi za te pravne posle pa velja splošna
opredelitev ničnosti, kot jo vsebuje OZ, vključno z določbami 90. člena OZ, ki ureja pogoje za konvalidacijo.
Relevantni za odločitev so revizijski očitki, da se sodišči nižjih stopenj nista opredelili do celotnih izpovedb prič, čeprav se nanje sklicujeta in tudi na podlagi njih napravita zaključek, da tožnik in pokojna nista živela v zunajzakonski skupnosti (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).