TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija zoper sodbo o primarnem zahtevku se zavrne, zoper sodbo o podrednem zahtevku pa zavrže.

II. Tožeča stranka je dolžna drugi toženki povrniti 2.020,19 EUR stroškov odgovora na revizijo. Če v 15 dnevnem paricijskem roku svoje obveznosti plačila pravdnih stroškov ne bo izpolnila, bo prišla v zamudo in bo od zamude dalje dolžna plačati še zakonske zamudne obresti.

Po načelu ipso iure dedovanja izjava o sprejemu dediščine ni predpostavka pridobitve dedne pravice in prehoda zapuščine na dediče.

Veljavnost (in iztožljivost) darilne obljube je vezana na strogo obličnost. Če je predmet takšne pogodbe nepremičnina, se je za njeno pravno učinkovitost zahtevala ne le pisna oblika (primerjaj prvotno besedilo paragrafa 943 ODZ), temveč (po spremembi tega pravila od 25. julija 1871) sklenitev pogodbe v obliki notarskega akta (v poznejšem vmesnem obdobju, ko so notarske posle prevzela sodišča, pa je morala biti obljuba darila dana na sodni zapisnik). Stališče revizije, da pravilnost obličnosti izjave („odpoved premoženju - dediščini“) ne more biti presojana po dednopravnih pravilih, je pravilno: izjava ni bila podana v okviru zapuščinskega postopka, v katerem bi B. B. nastopala kot dedinja. Toda pogodba bi morala biti glede nepremičnin pisna - teorija realizacije ne pride v poštev, ker nepremičnega premoženja B. tožnici ni mogla izročiti, saj je bilo še „državno“. Izročitev nepremičnin v posest v času, ko B. še ni bila njihova lastnica, ne zadošča: za realizacijo ustne pogodbe o prenosu lastninske pravice je potrebna izročitev, ki ima za posledico prenos vseh upravičenj dotedanjega lastnika na pridobitelja.