Za presojo veljavnosti oporoke kot (enostranskega) pravnega posla (za primer smrti) se uporabljajo splošna pravila OZ o pogojih za veljavnost pravnih poslov samo tedaj, če glede konkretno zatrjevanega razloga za neveljavnost ZD nima posebnih določb. OZ se uporablja na primer v zvezi z vprašanji dopustnosti podlage oporočnega razpolaganja ter možnosti, dopustnosti, določenosti ali določljivosti vsebine oporoke. In po določbah OZ je mogoče oporoko ali njen del izreči tudi za nično, ne pa je le razveljaviti na podlagi izpodbojnega zahtevka.
Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju je pravno vprašanje, ali je oporoka sploh nastala, predhodno vprašanje v pravdi, ki teče na podlagi tožbe po 224. členu ZD. Tudi pri »izpodbijanju« »nenastalih« oporok torej stranke niso vezane na zahtevek iz 61. člena ZD.
Stranka mora v primeru dvoma o veljavnosti oporoke sodno varstvo zahtevati tako, da postavi bodisi izpodbojni bodisi ničnostni zahtevek ne glede na to, da pojem neveljavnosti zaobjema obe navedeni obliki.
Glede sosporništva na pasivni strani so stališča v literaturi različna. Vsem je skupna dilema, ali mora zakoniti dedič, ki izpodbija oporoko, s tožbo zajeti vse oporočne dediče, da je tožena prava stranka (ali so oporočni dediči nujni sosporniki) ali ne (in so oporočni dediči enotni sosporniki ali pa sploh niso sosporniki), po nobenem pa se ne zahteva, da bi morali biti toženi tudi (tisti) zakoniti dediči (ki se niso pridružili tožniku).
Razveljavitev oporoke bo učinkovala tudi zoper tiste zakonite dediče, ki v pravdi niso sodelovali, vendar učinek zanje ne bo neugoden: pridobili bodo dediščino, ki je sicer ne bi, njim pa bo pridržana dispozicija o tem, ali jo bodo sprejeli in obdržali.
STVARNO PRAVO - DEDNO PRAVO - ODZ - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017297
ZPP člen 367a, 367a/1. ODZ paragraf 418.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - solastnina - gradnja na tujem svetu - pridobitev lastninske pravice - skupno premoženje zakoncev - dedovanje - obseg zapuščine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP s tem, ko je odločilo, da je tožnica do 89/200 solastnica nepremičnine parc. št. 443/12 k.o. ... in obrazložilo, da je bil pokojni M. F. solastnik te nepremičnine do 111/2000, obenem pa zavrnilo vse pritožbene ugovore toženca z navedbo, da s to odločitvijo ni poseženo v njegov polovični solastninski delež na tej nepremičnini.
V obravnavani zadevi je pokojna M. M. s premoženjem razpolagala z izročilno pogodbo še za časa življenja, zaradi česar premoženja, ki naj bi sestavljalo njeno zapuščino, ni bilo. Pokojna mati pravdnih strank je pogodbo sklenila le s toženko, ker pa tožnica kot sodedinja z izročitvijo navedenih nepremičnin ni soglašala oziroma pri tem ni sodelovala, so se nepremičnine, ki so bile predmet izročilne pogodbe, štele kot darilo toženi stranki. Glede na navedeno sta sodišči nižjih stopenj odločili pravilno, da predmetna tožba ni t. i. dediščinska tožba ter pravilno uporabili določbo 41. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), v skladu s katero imajo nujni dediči pravico zahtevati vrnil daril v roku treh let od zapustnikove smrti.
Ugotovilo je, da je prišlo z vložitvijo tožničine pravočasne vloge v zapuščinskem postopku z dne 3. 2. 2000 do pretrganja zastaranja ter pravilno, da je zastaralni rok po pretrganju znova začel teči najkasneje z dnem 27. 9. 2000, ko je odločba zapuščinskega sodišča postala pravnomočna. Ker je bila tožba v predmetni zadevi vložena 31. 8. 2010, je tožničin zahtevek na vrnitev daril zastaral.
dopuščena revizija - dedovanje - obseg zapuščine - trditveno in dokazno breme - novi dokazi - prekluzija
Revizija se dopusti glede vprašanj: (1) ali je dopustno po zaključku prvega naroka zaradi neuspeha dokazovanja v okviru iste dokazne teme (dokazovanja trditev o sredstvih na bančnem računu prve toženke) predlagati nove dokaze (poizvedbe pri banki o sredstvih prve toženke, ki so zaradi sklenjene pogodbe o vezavi sredstev knjižno prenesena na račun banke), (2) ali gre v takem primeru za prepozen in nedovoljen (poizvedovalni) dokaz ter (3) ali je sodišče dolžno ugotavljati krivdo stranke ter v razlogih dokaznega sklepa in odločbe podati razloge v zvezi s tem (286. člen ZPP).
Kljub temu, da bi tožnik oziroma njegov pooblaščenec ob skrbnosti dobrega strokovnjaka lahko postavil pravilen tožbeni zahtevek, bi moralo sodišče vsebinsko presojati tudi napačne tožbene zahtevke, ki so bili postavljeni pred navedeno odločitvijo
z dne 11. 11. 2010
, ki je spremenila dotedanjo večinsko sodno prakso (še sploh ob odsotnosti ugovora o nesklepčnosti). V nasprotnem primeru tožniku, ki se je znašel v vmesnem obdobju, ne bi bila zagotovljena pravna varnost (2. člen URS) in enako varstvo pravic (22. člen URS). Zaradi poteka zastaralnega roka pa tudi ne pravica do sodnega varstva (23. člen URS) in pravica do dedovanja (33. člen URS).
Konkretni dedni dogovor je po vsebini sodna poravnava. Sodna poravnava ima učinke pravnomočne sodbe, zato so zoper njo mogoča le izredna pravna sredstva in je ni mogoče izpodbijati z ničnostno tožbo.
Tožnik lahko, tudi po opravljenem prvem naroku za glavno obravnavo, vse do konca glavne obravnave spremeni tožbo (prvi odstavek 184. člena ZPP). Logična posledica tega procesnega pravila je, da lahko tožnik ob spremembi tožbe tudi navaja nova dejstva s katerimi spremenjeno tožbo utemeljuje. Z razlago, da tožeča stranka lahko spremenjeno tožbo utemeljuje z novimi dejstvi le, če je bila tožba spremenjena najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo, bi dopustitev spremembe tožbe do konca glavne obravnave izgubila smisel.
V obravnavanem primeru ni šlo za informativne dokaze, katerih izvedba bi šele podala trditve glede spornih vlaganj, temveč je izvedba dokazov omogočila konkretizacijo dejstev, ki jih je tožnik pravočasno zatrjeval.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO
VS0017177
ZPP člen 285, 339, 339/2-14, 347, 347/2, 347/3, 370, 370/3. OZ člen 8, 564.
pogodba o preužitku - aleatorna pogodba - odplačna pogodba - dosmrtno preživljanje - tveganje kot del pogodbene podlage - darilni namen - načelo enake vrednosti dajatev - subjektivno vrednotenje - volja in namen pogodbenih strank - očitno nesorazmerje med vrednostjo premoženja in vrednostjo prevzetih obveznosti - prikrajšanje nujnega deleža - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Določbe OZ, ki opredeljujejo pogodbo o preužitku (564 - 568. člen), ne določajo domneve, da je treba pri pogodbi o preužitku, sklenjeni med bližnjimi sorodniki, šteti, da je bila sklenjena z darilnim namenom oziroma da gre za mešani pravni posel. V obravnavani zadevi sta obe sodišči ugotovili, da namen pogodbe ni bil v obdaritvi prve toženke, ampak je bil namen pokojnika zagotoviti si dosmrtno oskrbo in bivanje zase in za svojo ženo - drugo toženko v domačem okolju, ki ga poznata za primer bolezni oziroma poslabšanja svojega stanja. Obrazložili sta, zakaj štejeta, da obveznosti, ki jih je prva toženka s pogodbo prevzela, niso neznatne in zakaj je bila sklenjena odplačna pogodba in ne gre za darilo oziroma niti za mešano darilo.
Revizijske trditve, ki izpodbijajo ugotovitve nižjih sodišč o volji in namenu pogodbenih strank pri sklepanju obravnavane pogodbe, so neupoštevne, saj z revizijo ni mogoče izpodbijati pravilnosti in popolnosti dokazne ocene in na njeni podlagi ugotovljenega dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).
spor o pristojnosti - krajevna pristojnosti v zapuščinskem postopku
Zapustnik ob smrti ni imel niti stalnega niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, zato je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je zapuščina (drugi odstavek 177. člena ZD). Po ugotovitvah sodišč predstavlja zapuščino nepremičnina, ki leži v katastrski občini Poklek, ta pa spada na območje Okrajnega sodišča v Sevnici.
Po prvem odstavku 26. člena ZD imajo nujni dediči pravico do dela zapuščine, s katerim zapustnik ne more razpolagati; ta del zapuščine je nujni delež. Zato imajo možnost zmanjšanja oporočnih razpolaganj in vrnitve daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža. Pravila za izračun nujnega deleža so določena v 28. členu ZD, ki terja najprej ugotovitev vrednosti zapuščine, torej ugotovitve o vsem zapustnikovem premoženju ob njegovi smrti, o njegovih razpolaganjih z oporoko, o njegovih terjatvah, o njegovih dolgovih, o dolgovih zapuščine itd. Po ugotovitvi čiste zapuščine je treba ugotoviti še obračunsko vrednost zapuščine, torej dodati vrednost določenih daril. Na podlagi obračunske vrednosti zapuščine se ugotavljajo zakoniti dedni deleži posameznih nujnih dedičev (to sta v obravnavanem primeru obe pravdni stranki) in tudi njihov nujni delež. Od ugotovljene vrednosti zapuščine je treba odšteti vrednost skupnega nujnega deleža zato, da se ugotovi razpoložljivi del zapuščine. Šele po ugotovitvi te vrednosti je mogoče presojati, ali je bil nujni delež res prikrajšan in koliko je bil prikrajšan. Če razpoložljivi del zapuščine ne zadošča za pokritje nujnih deležev tistih dedičev, ki jih uveljavljajo, pridejo v poštev pravila o vračanju daril iz 34. do 38. člena ZD. Zakon določa tudi vrstni red vračanja daril, vendar hkrati določa, da je treba najprej zmanjšati (po potrebi pa tudi odpraviti) oporočna razpolaganja in šele če to ne zadostuje, se po določenem vrstnem redu vračajo v zapuščino tudi darila.
Tožnica ni uspela dokazati prikrajšanja nujnega deleža, saj ni dokazala čiste vrednosti zapuščine kot ene izmed predpostavk za ugotovitev, ali je bil tožničin nujni delež prikrajšan.
oporoka - razveljavitev oporoke - oporočna sposobnost - pritožba - dopolnitev pritožbe - rok - razlogi za vložitev revizije - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Že vloženo pritožbo lahko pritožnik dopolni, a je dopolnitev pravočasna le, če je vložena pred iztekom pritožbenega roka. Nova (relevantna) dejstva in dokazi zanje, za katere naj bi prva tožnica izvedela po izteku zakonskega pritožbenega roka, bi lahko bili ob izpolnjevanju pogojev iz 394. člena ZPP in naslednjih razlog za obnovo postopka.
Tožnica ne more uspeti z očitkom, da je sodba materialnopravno napačna zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenih dejstev, na podlagi katerih je bila sprejeta. Velja le obratno: revizijsko sodišče lahko razveljavi izpodbijano sodbo, če zato, ker je izhajalo iz napačne materialnopravne podlage, ni ugotovilo vseh relevantnih dejstev (drugi odstavek 380. člena ZPP).
Do kumulacije zahtevkov je prišlo med pravdo, pri čemer tožeča stranka za podredni zahtevek ni navedla vrednosti spornega predmeta. Revizija zoper odločitev o tem zahtevku je zato nedovoljena.
Šele v pritožbi so revidenti kot razlog neveljavnosti zatrjevali odsotnost nunkupacije: oporočiteljica naj ne bi izjavila, da je listina njena oporoka. Pritožbeno sodišče je pojasnilo, da je trditveno in dokazno breme o tem na tožeči stranki, ki pa ga je zamudila - prvikrat je trditev o odsotnosti izjave oporočiteljice, da je listina njena oporoka, postavila v pritožbi in brez navedbe opravičljivega razloga, zakaj tega ni storila znotraj roka iz 286. člena ZPP.
ZUS-1 člen 83, 83/4. ZZZDR člen 10b, 123, 191. ZDKG člen 16.
pravni interes za revizijo - odobritev dednega dogovora - dedovanje zaščitene kmetije - dolžnost preživljanja - usposobitev mladoletnih dedičev za samostojno življenje
Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma, da bi si v primeru ugoditve izboljšal svoj pravni položaj.
Na obstoj pravovarstvene potrebe mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, tudi Vrhovno sodišče v postopku z revizijo.
Ker iz pravnomočnega sklepa o dedovanju med drugim izhaja, da so zakoniti dediči, med njimi prva in druga tožnica iz tega upravnega spora, sklenili nov dedni dogovor, ki ga je CSD odobril, si revidentki v tem upravnem sporu niti z ugoditvijo reviziji ne moreta več izboljšati svojega pravnega položaja, s tem pa tudi ne izkazujeta več pravnega interesa za revizijo zoper izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča.
ZD člen 6. ZUVza člen 4, 4/2. ZPP člen 380, 380/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - zapuščinski postopek - načelo vzajemnosti - dedovanje tujca - dedna sposobnost tujca - lastninska pravica tujca - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Pogoj za dedno sposobnost tujcev v Republiki Sloveniji je obstoj vzajemnosti. Tudi sicer je obstoj vzajemnosti poseben pogoj za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, ko lastninsko pravico pridobiva oseba, ki ni državljan Republike Slovenije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - DEDNO PRAVO
VS0016954
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o dosmrtnem preživljanju - darilna pogodba - prikrajšanje nujnega deleža - razlaga pogodbe – pogodbena volja strank – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tako prvostopenjsko kot drugostopenjsko sodišče sta poudarili skladnost izpodbijane odločitve z voljo pogodbenih strank. Vsebina njune volje je dejansko in ne pravno vprašanje, zato ne more biti predmet predloga za dopustitev revizije ali revizije.
ZPP člen 325, 325/1, 367, 367/1, 374, 374/2, 377. ZD člen 46, 46/3, 46/4.
dopolnilna sodba - neobstoječa sodba - pravica do pravnega sredstva - dovoljenost revizije - dedovanje - vštevanje daril v dedni delež - prikrajšanje nujnega deleža
Ker tožeči stranki izdajo dopolnilne sodbe nista predlagali (prvi odstavek 325. člena ZPP), je o tem delu tudi po izdaji sodbe sodišča druge stopnje, ki v izreku potrjuje „le“ ugodilni del prvostopne sodbe, ostalo neodločeno. To pa pomeni, da sta tožnici v tem delu izgubili pravico vložiti izredno pravno sredstvo v zvezi s tistimi deli tožbenih zahtevkov, o katerih ni bilo niti pravnomočno odločeno, in s katerimi torej v tej pravdi nista uspeli doseči zahtevanega pravnega varstva. Ker zoper neobstoječo odločbo tudi izredno pravno sredstvo ni mogoče uveljavljati (prvi odstavek 367. člena ZPP in drugi odstavek 374. člena ZPP), je bilo treba v tem delu revizijo kot nedovoljeno zavreči (377. člen ZPP).
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili določbo 46. člena ZD, po kateri zapustnikova izjava o nevračunavanju daril izključuje tudi njihovo vrednotenje, razen v primeru zatrjevane prikrajšanosti nujnega deleža.
dedovanje - obseg zapuščine - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - posebno premoženje - trditveno in dokazno breme
Glede na dejanske ugotovitve o obsegu toženkinega posebnega premoženja in premoženja njenih sinov, ki je bilo vloženo v nakup zemljišča in gradnjo hiše, je toženka uspela dokazati, da je bilo njeno posebno premoženje vir sredstev za pridobitev obravnavane nepremičnine. Dokazno breme o obstoju skupnega premoženja je tako toženka uspela prevaliti nazaj na tožnika.
ali je sodišče druge stopnje materialno pravno pravilno zavrnilo zahtevek na ugotovitev neveljavnosti oporoke, ker bi skladno z zakonom (prvi odstavek 61. člena ZD) moral biti postavljen (oblikovalni) zahtevek na razveljavitev oporoke, čeprav je večinska sodna praksa v trenutku postavitve zahtevka dopuščala ugotovitvene zahtevke.