Očitek o storitvi procesne kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kot tudi v tem okviru implicite uveljavljan očitek nadaljnje procesne kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP, sta prvič uveljavljana v reviziji in gre zato za nedopustno „preskakovanje pravnih sredstev“. Na ti kršitvi pritožbeno sodišče namreč ne pazi po uradni dolžnosti, kar pomeni, da se glede teh v reviziji prvič uveljavljanih procesnih očitkov, ki zadevajo način ravnanja sodišča prve stopnje sodišče druge stopnje niti ni smelo niti moglo opredeljevati.
Protispisnost lahko predstavlja le tehnično napako in sicer napačen postopek prenosa samega avtentičnega zapisa listine ali zapisnika o izvedbi dokazov v razlogih (povzetka oz. prepisa vsebine zapisa), pri katerem se sodišče dokazno in pravno (vrednostno) še ne opredeljuje. Takšne zmote v operaciji prenosa pa sodišči nista zagrešili.
Naročilo, ki je zaupne narave, sicer res preneha s smrtjo prevzemnika naročila (prvi odstavek 784. člena OZ), vendar pa s tem ne preneha že nastala pričakovana pravica do plačila na podlagi že pred tem izvršenega naročila. V konkretnem primeru je torej terjatev, ki je pod sicer odložnim pogojem, nastala s trenutkom izvršitve naročila (zaključkom zastopanja s strani odvetnika, ki sovpada s trenutkom zaključka denacionalizacijskega postopka), zapadla pa sicer že po odvetnikovi smrti (v trenutku pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe), podedljiva (2. člen ZD) in sta zato tožeči stranki aktivno stvarnopravno legitimirani stranki. Enak materialnopravni rezultat izhaja tudi iz splošne določbe o prenehanju obveznosti. V skladu z določbo 334. člena OZ obveznost plačila preneha s smrtjo dolžnika ali upnika samo, če je nastala glede na osebne lastnosti katere izmed pogodbenih strank ali glede na osebne sposobnosti dolžnika. Terjatev plačila za opravljeno storitev v konkretnem primeru ni nastala glede na osebne lastnosti prvotnega (umrlega) upnika, temveč glede na njegovo do tedaj že opravljeno delo.
Revidentka ima sicer načelno prav, ko opozarja na možnost obstoja objektivnega elementa oderuškosti – torej nesorazmerja med opravljeno storitvijo ter višino plačila, kljub opisani ureditvi tarife, vendar pa iz dejanskih ugotovitev obeh sodišč izhaja, da je odvetnik približno dve leti in pol zastopal toženko v zahtevnem denacionalizacijskem postopku in da je zaradi svoje strokovnosti uspel. Dogovor je bil sicer takšen, da v primeru neuspeha ne bi prejel nikakršnega plačila (navkljub temu, da je mandatna pogodba celo pogodba prizadevanja in ne rezultata). Nepremičnine so bile na revidentkino zahtevo vrnjene denacionalizacijski upravičenki, katere dedinja je, in zato nesorazmerja dajatev ni. Ob takšnih ugotovitvah revizijski očitek, da je bil dogovor o zastopanju podpisan šele leta 2006, postopek pa je sicer potekal skupaj 16 let, ne more biti pravno upošteven.
Glede subjektivnega elementa oderuškosti pogodbe sta sodišči poudarili, da sta bili pogodbeni stranki v zaupnem razmerju in da sta se poznali že od prej, ko jo je odvetnik prav tako zastopal, da ga je v tej zadevi ponovno zaprosila za zastopanje, da ji je bila že prej vrnjena nepremičnina, da je bila torej s poteki postopkov, povezanih z vračanjem nacionaliziranega oziroma podržavljenega premoženja, že seznanjena. Toženka sicer tudi ni zatrjevala ali izpovedovala o kakšni konkretni pravno upoštevni prisili, zlorabi oziroma stiski. Na podlagi takšnih ugotovitev pa je izpodbijani pravni zaključek, da dejstvo, da je toženka iz Južnoafriške Republike in da ne pozna slovenskega jezika in slovenske pravne ureditve, ne izkazuje njene odvisnosti, lahkomiselnosti ali stiske, pravilen.
Revizijsko sklicevanje na 82. člen OZ o razlagalnih metodah pogodbenih določil pomeni nedopustno „preskakovanje pravnih sredstev“. Revidentka namreč v pritožbi teh očitkov, ki so tako dejanske (trditve o drugačnem dogovoru od izrecno zapisanega), kot tudi materialno pravne narave (opustitev predpisanih dopolnilnih razlagalnih metod pogodbenih določil), ni uveljavljala.
ZD člen 67, 68. ZZZDR člen 12. ZPP člen 380, 380/1.
pisna oporoka pred pričami - sposobnost biti oporočna priča - relativna nesposobnost biti priča pri pisni oporoki pred pričami - razlaga zakona - izvenzakonski partner - pravica do pravne varnosti - pravica do dedovanja
Glede obličnostnih zahtev je oporoka strogo formalen akt. V 68. členu ZD so izrecno določene osebe, ki lahko nastopajo kot priče pri pisni oporoki pred pričami. Vsakršno drugačno razumevanje zakonske določbe, ki je jasna, bi bilo v nasprotju s pravno predvidljivostjo ter z Ustavo zagotovljenimi pravicami do pravne varnosti (2. člen URS) ter pravice do dedovanja (33. člen Urs). Ratio predpisa, ki je eliminirati interes prič vplivati na voljo oporočitelja, bi sicer zahteval tudi vključitev zunajzakonskih partnerjev, vendar bi moral to ZD določiti.
DAVKI - DENACIONALIZACIJA - DEDNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS1015110
ZDen člen 78, 78/1, 78/2. ZDDD člen 8, 9, 9/1, 9/2.
davki - davek na dediščine in darila - dovoljena revizija - dedovanje denacionaliziranega premoženja - prvi dedni red - oprostitev plačila davka - krog dedičev - trenutek prehoda premoženja
Ker je dedinja denacionalizacijskih upravičencev umrla pred pravnomočnostjo denacionalizacijskih odločb, denacionalizirano premoženje kot zapuščina na njo ni nikoli prešlo, ampak je v letu 2005 prešlo neposredno od denacionalizacijskih upravičencev na revidenta kot zakonitega dediča dedinje denacionalizacijskih upravičencev, zato ne gre za prvi dedni red in je treba davek na dediščine in darila plačati.
V sporu o obsegu zapuščine so vsi dediči nujni sosporniki. Od trenutka smrti pokojnice namreč obstaja skupnost zakonitih dedičev (do delitve), zato morajo biti toženi vsi zakoniti dediči (primerjaj 132. in 145. člen Zakona o dedovanju).
Sodišče mora pri odločanju o utemeljenosti zahtevka iz izbrisne tožbe o vprašanju ničnosti pravnega posla po 119. členu Obligacijskega zakonika odločiti kot o predhodnem vprašanju.
Sklepanje o tem, kateri dokazi naj se izvedejo in kateri ne, je sicer res pridržano sodišču, vendar pa ne gre za njegovo prosto presojo. Ta presoja je namreč omejena z ustavnim načelom, ki vsakomur omogoča enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem, ki odloča o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih interesih (22. člen Ustave RS). Odraz tega ustavnega načela na procesnem področju je načelo kontradiktornosti (5. člen ZPP), kršitev tega načela pa pomeni absolutno bistveno postopkovno kršitev (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
Dokazni predlog tožnika se je nanašal na glavni dokaz. Predlog za izvedbo glavnega dokaza (ki ni neprimeren za ugotovitev določenega dejstva, nepopoln in nesubstanciran) sodišče lahko zavrne, če je ta dokaz že uspel ali če izvedba dokaza ne bi mogla vplivati na odločitev. V obravnavanem primeru glavni dokaz še ni uspel, zato sodišče prve stopnje nadaljnjih po tožniku predlaganih dokazov (trditveno in dokazno breme za oporočiteljevo nerazsodnost je bilo na njem) ne bi smelo zavrniti, še posebej pa ne na podlagi vnaprejšnje ocene, da bi bili zavrnjeni dokazi neuspešni. Iz njegovih razlogov pa izhaja prav to: ker je bila izpoved oporočiteljeve lečeče zdravnice prepričljiva, ni bilo nobene potrebe več, da bi sodišče podaljševalo postopek tako, da bi postavilo izvedenca, ki bi zbiral in ocenjeval podatke o zdravstvenem stanju oporočitelja v juniju 2000.
dovoljenost revizije - preveritev statusa zaščitene kmetije - pomembno pravno vprašanje - preveritev statusa zaščitene kmetije po uvedbi dedovanja – že rešeno vprašanje - načelno pravno mnenje - vpliv sklepa o določitvi prevzemnika zaščitene kmetije na upravni postopek - vprašanje ni pomembno po vsebini te zadeve
Načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča, ki je bilo sprejeto na občni seji VSS, dne 27. 6. 1988, na podlagi tedaj veljavnih določb ZDKZ, velja tudi za postopke začete po 4. členu ZDKG. Tudi po določbah ZDKG mora biti zato kmetija zaščitena ves čas zapuščinskega postopka, da se zapuščinski postopek vodi in zaključi po določbah ZDKG. Zato se tudi po uvedbi dedovanja lahko opravi preveritev (na predlog upravičenega predlagatelja ali po uradni dolžnosti), ali zaščitena kmetija še izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo. Navedeno izhaja tudi iz 25. člena ZDKG, ki določa prednostno preveritev po uradni dolžnosti, za tiste kmetije, ki so predmet zapuščinskega postopka. Ker o vprašanju, ki ga ravident navaja Vrhovno sodišče že odločilo, to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
V tej zadevi je bil sklep zapuščinskega sodišča, na katerega se revident sklicuje in ga reviziji prilaga, izdan 29. 10. 2010. Izpodbijano odločbo pa je upravni organ izdal 21. 10. 2010. Ker se v upravnem sporu zakonitost upravnih odločb presoja po dejanskem in pravnem stanju na dan njihove izdaje, kasnejši sklep zapuščinskega sodišča, na zakonitost v tem sporu izpodbijane odločbe ne vpliva. Vprašanje, ki ga revident gradi na procesnem dejanskem stanju, ki v tej zadevi ni izpolnjeno, zato ni pravno vprašanje, ki bi bilo pomembno po vsebini te zadeve.
delitev stvari - sklepčnost tožbe - litispendenca - zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - obseg zapuščine - napotitev na pravdo
Dokler ni končan zapuščinski postopek, v pravdi ni mogoče uveljavljati delitve stvari, saj do konca zapuščinskega postopka še ni znano, kdo so dediči in ali bodo sploh pristopili k dedovanju ter kdo so druge osebe, ki imajo kake zahtevke iz zapuščine. Poleg tega mora zapuščinsko sodišče ugotoviti obseg zapuščine (primerjaj odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 1071/2007 in II Ips 239/1996). Zapuščinsko sodišče je tisto, ki bo po koncu napotitvene pravde ali v primeru, da tožba po napotitvenem sklepu ne bo vložena, odločalo o obsegu zapuščine, velikosti dednih deležev in dednih pravicah. Zato je tožničina tožba preuranjena in kot taka glede na tretji odstavek 318. člena ZPP nesklepčna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS0017575
ZMZPP člen 79, 79/1, 79/3. ZD člen 177, 177/1, 177/2, 177/4.
določitev krajevne pristojnosti po Vrhovnem sodišču - zapuščinski postopek - krajevna pristojnost - mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - kraj zapuščine
Ker v tej fazi postopka glede na določbi prvega in drugega odstavka 79. člena ZMZPP ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča, je Vrhovno sodišče odločilo, da je za zapuščinsko obravnavo krajevno pristojno Okrajno sodišče v Murski Soboti.
določitev krajevne pristojnosti za zapuščinsko obravnavo
Vrhovno sodišče po določbi četrtega odstavka 177. člena ZD določi, katero po zakonu stvarno pristojno redno sodišče je krajevno pristojno za zapuščinsko obravnavo, če v Republiki Sloveniji ni nobene zapuščine.
Po načelu ipso iure dedovanja izjava o sprejemu dediščine ni predpostavka pridobitve dedne pravice in prehoda zapuščine na dediče.
Veljavnost (in iztožljivost) darilne obljube je vezana na strogo obličnost. Če je predmet takšne pogodbe nepremičnina, se je za njeno pravno učinkovitost zahtevala ne le pisna oblika (primerjaj prvotno besedilo paragrafa 943 ODZ), temveč (po spremembi tega pravila od 25. julija 1871) sklenitev pogodbe v obliki notarskega akta (v poznejšem vmesnem obdobju, ko so notarske posle prevzela sodišča, pa je morala biti obljuba darila dana na sodni zapisnik). Stališče revizije, da pravilnost obličnosti izjave („odpoved premoženju - dediščini“) ne more biti presojana po dednopravnih pravilih, je pravilno: izjava ni bila podana v okviru zapuščinskega postopka, v katerem bi B. B. nastopala kot dedinja. Toda pogodba bi morala biti glede nepremičnin pisna - teorija realizacije ne pride v poštev, ker nepremičnega premoženja B. tožnici ni mogla izročiti, saj je bilo še „državno“. Izročitev nepremičnin v posest v času, ko B. še ni bila njihova lastnica, ne zadošča: za realizacijo ustne pogodbe o prenosu lastninske pravice je potrebna izročitev, ki ima za posledico prenos vseh upravičenj dotedanjega lastnika na pridobitelja.
ZD člen 163. ZPP člen 154, 165, 187, 190, 367, 367/2, 377, 378.
vrnitev darila - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - sprememba tožbe - subjektivna sprememba tožbe - odtujitev stvari med pravdo
Tožeča stranka lahko vse do konca glavne obravnave spremeni svojo tožbo tudi tako, da toži namesto prvotne tožene stranke koga drugega. Za subjektivno spremembo tožbe je potrebna privolitev tistega, ki naj stopi v pravdo namesto toženke. Če pa se je tožena stranka že spustila v obravnavanje glavne stvari, je potrebna tudi njena privolitev (187. člen ZPP). Tožbeni zahtevek zoper nove pridobitelje nepremičnine, ki je bila predmet darila, pomeni subjektivno spremembo tožbe. Ker privolitve z njihove strani niti s strani toženke ni bilo, sta nižji sodišči pravilno odločili, da spremembe tožbe nista dovolili.
V položaju, ko je sodišče prve stopnje odločilno dejstvo ugotovilo s pomočjo indičnega sklepanja prek posrednih ugotovljenih dejstev, se pritožbeno uveljavljanje zmotno ugotovljenega dejanskega stanja lahko nanaša 1.) na sam proces indičnega sklepanja, 2.) na izpodbijanje dokazne ocene nekaterih ali vseh ugotovljenih posrednih dejstev, 3.) ali oboje. V vseh treh primerih gre za izpodbijanje metode ugotovitve odločilnega dejstva oz. za izpodbijanje dokazne ocene o odločilnem dejstvu. Pri tem je pritožbeno sodišče skladno z načelom dispozitivnosti vezano na vsebino pritožbenih razlogov, torej tudi na obseg izpodbijanja dokazne ocene indicev oz. posrednih dejstev, kot sestavnega dela metode ugotovitve dejanskega stanja pri indičnem sklepanju.
Pritožbeno izpodbijanje dejanskega stanja je bilo v konkretnem primeru usmerjeno v kritiko dokazne ocene posrednih dejstev (indicev), za katere je tožnica ocenila, da ji niso v korist. Kontrolna funkcija pritožbenega sodišča glede dokazne ocene posrednih dejstev oz. indicev je posledično omejena le na preizkus dokazne ocene posrednih dejstev, na katere se pritožba nanaša. Pritožbeno sodišče je s tem, ko je po opravljeni pritožbeni obravnavi brez pritožbene graje drugače kot sodišče prve stopnje dokazno ocenilo dejstvo, ali je zapustnik do smrti spremenil svojo oporočno voljo, preseglo v drugem odstavku 350. člena ZPP začrtane meje pritožbenega preizkusa.
dopuščena revizija - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - odpadla pravna podlaga - gradnja na tujem svetu - vrnitev danega - izročitev nepremičnine pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Res je, da trditve o pridobitvi lastninske pravice z gradnjo na tujem na odločitev o utemeljenosti zahtevka za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju ne morejo vplivati. Vendar je posledica razveze pogodbe to, da lahko vsaka od strank zahteva vrnitev danega. Zato je tožnica zahtevala tudi izstavitev zemljiškoknjižne listine za prepis lastninske pravice nanjo za vse nepremičnine, ki so bile predmet pogodbe. V tem delu pa je pravno pomemben ugovor tožencev, da sta na eni od teh nepremičnin z gradnjo po tedaj veljavnem ZTLR, pridobila lastninsko pravico, da zato podlaga za njuno lastništvo z razvezo pogodbe ni odpadla in da zahtevek tožnice za tiste nepremičnine, na katerih sta na tak način pridobila lastninsko pravico, ni utemeljen.
Dediči lahko z dednim dogovorom razpolagajo tudi s stvarmi in pravicami, ki niso predmet postopka, ki je v teku.
Konkretni dedni dogovor je po vsebini sodna poravnava, le-ta pa ima učinke pravnomočne sodbe, zato so zoper njo mogoča le izredna pravna sredstva; stranke jo lahko izpodbijajo le s tožbo za razveljavitev (zaradi napak volje, sodelovanja sodnika, ki bi moral biti izločen, ter kršitve pravil o pravdni sposobnosti in zastopanju, primerjaj 392. člen ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - zapuščinski postopek - bivališče zapustnika v tujini - premoženje zapustnika
V obravnavani zadevi je Vrhovno sodišče za krajevno pristojno v skladu s četrtim odstavkom 177. člena ZD določilo Okrajno sodišče na Jesenicah, ki je po prejemu smrtovnice že pridobilo podatke, potrebne za odločitev, na območju tega sodišča pa je imel pokojnik tudi zadnje stalno prebivališče v državi.
POGODBENO PRAVO - DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017497
ZD člen 106, 107, 107/1, 110, 111. OZ člen 546. ZPP člen 128, 128/5, 367, 367/2, 367/5, 377.
izročilna pogodba - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - pogodba o preužitku - odplačnost pogodbe - pogodbene stranke - dediči - vlaganja v nepremičnino - aleatorna pogodba - načelo enakovrednosti dajatev - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Za izročilno pogodbo (pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja), je značilna vnaprejšnja ureditev dedovanja. Zato morajo biti za njeno veljavnost vanjo vključeni oziroma morajo z njo soglašati vsi k dedovanju poklicani potomci. Če je ta pogoj izpolnjen, gre za izročilno pogodbo, ne glede na to, ali si je izročevalec pridržal pravice v smislu 111. člena ZD. Če pa pogoj vključenosti vseh k dedovanju poklicanih potomcev ni izpolnjen, mora sodišče upoštevaje pogodbeno voljo strank presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za veljavnost kakšne druge pogodbe. Če gre v takem primeru za neodplačna razpolaganja, se tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim dedičem, štejejo za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem. Drugače velja, če se prejemnik premoženja z izročilno pogodbo zaveže, da bo izročevalcu nudil določene dajatve ali storitve. V tem primeru gre po vsebini za pogodbo o preužitku, torej pogodbo o dosmrtnem preživljanju, pri kateri preživljanec še pred svojo smrtjo prenese svoje premoženje na preživljavca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - DEDNO PRAVO
VS0017438
ZPP člen 8, 285, 339, 339/2-14, 339/2-15, 347, 347/2, 347/3, 370, 370/3. ZZZDR člen 12.
dedovanje - obstoj izvenzakonske skupnosti - življenjska skupnost - trditveno in dokazno breme - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - protispisnost - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Pogoji za pravno priznanje izvenzakonske skupnosti po 12. členu ZZZZDR med tožnico in zapustnikom niso bili izpolnjeni. Prijateljstvo med tožnico in zapustnikom po vsebini ni bilo enako življenjski skupnosti, ki obstaja med zakoncema.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS0017391
ZMZPP člen 79, 79/1, 79/3. ZD člen 177, 177/1, 177/2, 177/4.
določitev krajevne pristojnosti po Vrhovnem sodišču - zapuščinski postopek - obstoj zapuščine v RS
Ker v tej fazi postopka glede na določbi prvega in drugega odstavka 79. člena ZMZPP ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča, je Vrhovno sodišče odločilo, da je za zapuščinsko obravnavo krajevno pristojno Okrajno sodišče na Jesenicah.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017410
ZD člen 10, 10/2. ZZZDR člen 12. ZPP člen 286b.
dedna pravica - obstoj dedne pravice - predhodno vprašanje - izvenzakonska skupnost - obstoj izvenzakonske skupnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - grajanje procesnih kršitev v reviziji
Po drugem odstavku 10. člena ZD je zunajzakonska skupnost glede pravice do dedovanja izenačena z zakoncema, ki imata po določbi prvega odstavka 10. člena ZD drug po drugem dedno pravico. Ker gre v konkretnem primeru za spor o obstoju dedne pravice, sta morali sodišči nižjih stopenj pri reševanju predhodnega vprašanja uporabiti določbo drugega 10. člena ZD in ne določbe 12. člena ZZZDR, kot to zmotno uveljavlja revidentka. Ta namreč opredeljuje pravne posledice zunajzakonske skupnosti v družinskem pravu, medtem ko glede pravnih posledic izven družinskopravnih razmerij napotuje na določbe drugih zakonov. V konkretnem primeru je to drugi odstavek 10. člena ZD.
Kasnejše grajanje kršitve postopka, vključno v pravnih sredstvih, je upoštevno le, če stranka teh kršitev ni mogla navesti brez svoje krivde. Ker pri zatrjevani kršitvi ne gre za kršitev postopka, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, bi jo morala revidentka grajati najkasneje v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, česar pa ni storila. Posledično revidentka omenjene kršitve ne more uveljavljati šele v reviziji.