ZD člen 59, 60, 60/3, 81. ZDen člen 78, 78/1, 78/2.
uvedba dedovanja – pravnomočnost odločbe o denacionalizaciji – vrnjen predmet zapuščine – oporočno dedovanje – neveljavnost oporoke – zmota v nagibu – uporaba zapuščine za dovoljen namen – status oporočnega upravičenca – ničnost oporoke
Za presojo morebitne oporočiteljeve zmote o dejstvih, ki so ga nagnile k oporočnim razpolaganjem, je edino pomemben trenutek uvedbe dedovanja. To pa se v obravnavanem primeru ni zgodilo s trenutkom oporočiteljeve smrti 17. 9. 1949, saj takrat ni bil izpolnjen najsplošnejši pogoj za dedovanje – obstoj predmeta dedovanja (zapuščine), ki je bil tedaj že podržavljen in je bil oporočitelj v trenutku smrti brez premoženja. Premoženje je bilo vrnjeno v letih 1994 in 1995 v postopkih denacionalizacije; v takem postopku pa se dedovanje po umrlem glede na določbe 78. člena ZDen uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, ki je tudi trenutek prehoda pokojnikove zapuščine na njegove dediče. V tem trenutku pa so bile okoliščine, ki naj bi oporočitelja odvrnile od siceršnjega načina njegovih oporočnih razpolaganj v primeru, da bi mu bile (mogle biti) znane, že v celoti eliminirane. Zato so vsa dogajanja po letu 1945 in do osamosvojitve Republike Slovenije, na katera sta se sklicevala tožnika, za presojo vprašanja oporočiteljeve zmote v nagibu brez slehernega pomena.
Tožnika v reviziji toženi stranki neutemeljeno odrekata procesno pasivno legitimacijo oziroma status oporočnega upravičenca. Njuna podmena za tak ugovor je že v izhodišču zgrešena, saj se neveljavnost oporoke kot ustanovitvenega akta ne domneva (temveč velja ravno obratno). Sicer pa je to vprašanje že bilo rešeno v upravnem postopku z izdajo soglasja Ministrstva za šolstvo in z vpisom ustanove v register pri Ministrstvu za notranje zadeve (kakor tudi s pravnomočnim sklepom o statusu dedičev, izdanim v zapuščinskem postopku) in ga spričo načela prirejenosti postopkov ni mogoče ponovno načenjati v tej pravdi zaradi ugotovitve neveljavnosti oporoke.
prodaja nepremičnine - dedovanje nepremičnine - obročno plačilo kupnine - razdrtje pogodbe zaradi neplačila kupnine - pravice in obveznosti začasnega dediča - posli redne in posli izredne uprave zapuščine
Revizijsko sodišče je odgovorilo na vprašanje, ali je začasni dedič pasivno legitimiran za zahtevek za izpolnitev pogodbe, ki jo je sklenil zapustnik in ali lahko sopogodbenik odstopi od pogodbe, če je začasni dedič ne izpolni v dodatnem roku, ki mu ga je dal na razpolago.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZDKG člen 2, 4, 4/2, 4/8.
dedovanje zaščitene kmetije – preverjanje pogojev za zaščiteno kmetijo – podatki iz uradnih evidenc – dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Vprašanje, ki ga revidentka izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje, saj je v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča že rešeno.
Za revidentko bodo zatrjevane posledice nastale šele na podlagi odločbe o dedovanju, izdane v zapuščinskem postopku, zato revizija iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZDKG člen 4, 4/2, 4/8.
zaščitena kmetija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – vprašanje, bistveno za odločitev - zelo hude posledice - dedovanje
Če odločba sodišča prve stopnje ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, in če je VS RS že odločalo o vprašanju, glede katerega revident zatrjuje neenotno sodno prakso sodišča prve stopnje, ni izkazano izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije.
Za revidentko bodo posledice dejansko nastale v zapuščinskem postopku (po pokojnem možu), odločitev glede statusa zaščitene kmetije pa niti ne vpliva neposredno na dedovanje, saj ZDKG določa različne izjeme, pa tudi oblike dedovanja.
ZKP člen 538, 539, 540, 541. URS člen 23, 30. ZDen člen 81. ZIKS člen 145, 145a, 145b, 145c. ZD člen 221. OZ člen 82.
povrnitev škode zaradi neupravičene obsodbe – dedovanje terjatve za plačilo odškodnine – pravica do odškodnine zaradi neupravičene obsodbe – dajatvena tožba – zapuščinska masa
Ker gre za oporočno dedovanje terjatve za plačilo odškodnine in ker ne gre za posebno premoženjsko (zapuščinsko) maso, za katero ne bi veljali splošni predpisi o dedovanju, sklep o dedovanju pa je že pravnomočen, ni nujno prepustiti sodišču v zapuščinskem postopku odločitev o tem, kdo bo dedoval to terjatev. Ni razloga, ki bi govoril za to, da se ponovno ugotavljanje dedičev prepusti naknadnemu zapuščinskemu postopku.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014338
ZMZPP člen 3, 34, 41. ZUVza člen 4. ZD člen 6, 32. ZZZDR člen 12.
obstoj izvenzakonske skupnosti – predhodno vprašanje – pravo, ki ga je treba uporabiti – navezne okoliščine – samostojno navezovanje – dedna pravica tujih državljanov – vzajemnost - zahteva za varstvo zakonitosti
Glede vprašanja obstoja zunajzakonske skupnosti kot predhodnega vprašanja se z razliko od ostalih predhodnih vprašanj ne opravi samostojno navezovanje, ampak se vselej tudi za to vprašanje uporabi pravo, ki ga je treba uporabiti glede glavnega vprašanja. V primeru uveljavljanja dedne pravice tujca se tako presoja predhodno vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti po pravu, po katerem se odloča o dedni pravici tujca.
predlog za dopustitev revizije – veljavnost oporoke – ustna oporoka - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelja predlagata oblikovanje določenih pravil o tem, katere se izredne razmere, v katerih se lahko naredi veljavna ustna oporoka, in ki naj bi imela praktično vrednost za vse primere. Vprašanje torej ni zastavljeno konkretno in zato ne zadošča zakonskim kriterijem.
Neutemeljena je trditev o postopkovni kršitvi zaradi nepostavitve izvedenca, saj tožeča stranka predloga o eni izmed dveh različnih dokaznih tem ni pravočasno substancirala.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO
VS0014746
SPZ člen 38, 38/4. ODZ paragraf 364c. ZD člen 103. ZPP člen 41, 41/2, 180, 180/2, 367, 367/2, 377.
prikrajšanje nujnega dednega deleža - dogovor o prepovedi razpolaganja z nepremičnino - razpolaganje z bodočo dediščino - prepoved odtujitve ali obremenitve - vknjižba prepovedi odtujitve ali obremenitve v zemljiško knjigo - publicitetno načelo - kršitev prepovedi razpolaganja - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Zmotno je tudi stališče sodišča druge stopnje, da bi lahko oseba, če prepoved razpolaganja, ustanovljena v njeno korist, ni vpisana v zemljiško knjigo, v primeru kršitve pravice zahtevala le odškodnino. Vpis v zemljiško knjigo kot pravno dejstvo lahko pomeni samo to, da se tretja oseba zaradi učinkovanja publicitetnega načela ne more sklicevati na neobstoj pravice. To pa ne pomeni, da prepoved razpolaganja proti tretjim nedobrovernim osebam ne učinkuje že pred vpisom v zemljiško knjigo. Če torej tretja oseba ve za obstoj prepovedi razpolaganja, bo sankcija za kršitev prepovedi razpolaganja enaka kot v primeru, če bo prepoved razpolaganja vpisana v zemljiško knjigo. Sankcija za kršitev prepovedi razpolaganja, dogovorjene med osebami iz četrtega odstavka 38. člena SPZ (prej 364c paragraf ODZ), je torej lahko odvisna samo od tega, ali je tretja oseba vedela za obstoj prepovedi razpolaganja ali ne.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO
VS0014433
ZD člen 34.
razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju - nujni delež – prikrajšanje nujnega deleža – vrnitev daril
Z zahtevkom za zmanjšanje oporočnih razpolaganj in z zahtevkom za vrnitev daril se uveljavlja (kršena) pravica do nujnega deleža. Gre za izjemo od načela, da je tuje obligacijsko razmerje nedotakljivo, in tretja oseba vanj ne more poseči. Kot je tožnici že pojasnilo sodišče druge stopnje, da iz tožbenih trditev izhaja, da želi doseči vrnitev solastniškega deleža na nepremičnini v zapuščino po pokojnem očetu, vendar hkrati ne zatrjuje, da je njen nujni delež prikrajšan. Presoja, da iz trditev, ki so navedene v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, je zato pravilna.
Ker sta torej sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da je pokojni pred smrtjo sam uničil oporoko, kar pomeni preklic oporoke, sta pravilno presodili, da ni pravne podlage za tožbeni zahtevek in sta ga zavrnili.
Pravilo o dokaznem bremenu se uporabi, če sodišče tudi na podlagi izvedenih predlaganih in v skladu z določbo 8. člena ZPP ocenjenih dokazov odločilnega dejstva ne more zanesljivo ugotoviti.
V primeru, ko sodišče ugotovi, da pogodbeni namen strank ob sklepanju pogodbe ni bil v daritvi, temveč v sklenitvi odplačne in aleatorne pogodbe, dednopravni učinki pogodbe z uporabo določb o prikrajšanju nujnega deleža ne pridejo v poštev in tudi nikakršno naknadno obračunavanje ne.
Nujni dedič lahko uveljavlja, da je sklenjena pogodba nična, ker je bila fiktivna, da je bila sklenjena zato, da bi se ga izločilo iz dedovanja in da je v resnici šlo za prikrito darilo. Ničnost pogodbe lahko nujni dedič utemeljuje tudi z nedopustno podlago zaradi nemoralnega nagiba obeh pogodbenikov. Za presojo o tem, kakšen je bil resnični namen strank, pa je pomembno, ali je bila ocena koristi in obveznosti določljiva ob sklenitvi pogodbe in če je bila določljiva, ali je šlo že ob sklenitvi pogodbe za očitno nesorazmerje med pridobljeno koristjo in prevzeto obveznostjo.
delna dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks - zastaranje po členu 141 ZD - zastaranje po členu 77 ZDen
ZD predpisuje roke za zastaranje pravice zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič od posestnika zapuščine v 141. členu ZD, pri čemer ti zastaralni roki ne veljajo, če je za kakšen drug zahtevek predpisan drugačen rok. V 77. členu ZDen je predpisan drugačen rok za uveljavljanje pravice do dedovanja premoženja, ki je bilo zapustniku vrnjeno v postopku denacionalizacije: medtem, ko po splošni določbi prvega odstavka 141. člena ZD ta pravica zastara nasproti poštenemu posestniku v enem letu, odkar je dedič izvedel za svojo pravico in za posestnika stvari zapuščine, najpozneje pa v desetih letih, računajoč za zakonitega dediča od zapustnikove smrti, za oporočnega dediča pa od razglasitve oporoke, teče v primeru dedovanja denacionaliziranega premoženja po določbi 77. člena ZDen desetletni objektivni rok od dneva pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji in ne od dneva uvedbe dedovanja (torej od zapustnikove smrti).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – DEDNO PRAVO
VS0014247
ZPP člen 215. ZZZDR člen 12.
izvenzakonska skupnost – obstoj izvenzakonske skupnosti - dokazovanje – sklepanje po pravilu o dokaznem bremenu – standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Pravilo o dokaznem bremenu iz 215. člena ZPP se uporabi le, če na podlagi izvedenih dokazov sodišče ne more zanesljivo ugotoviti kakšnega dejstva (spoznana kriza), ne pa tudi v primeru, ko je na obstoj oziroma neobstoj dejstva mogoče sklepati s prepričanostjo.