predlog za dopustitev revizije – veljavnost oporoke – ustna oporoka - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelja predlagata oblikovanje določenih pravil o tem, katere se izredne razmere, v katerih se lahko naredi veljavna ustna oporoka, in ki naj bi imela praktično vrednost za vse primere. Vprašanje torej ni zastavljeno konkretno in zato ne zadošča zakonskim kriterijem.
Neutemeljena je trditev o postopkovni kršitvi zaradi nepostavitve izvedenca, saj tožeča stranka predloga o eni izmed dveh različnih dokaznih tem ni pravočasno substancirala.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO
VS0014746
SPZ člen 38, 38/4. ODZ paragraf 364c. ZD člen 103. ZPP člen 41, 41/2, 180, 180/2, 367, 367/2, 377.
prikrajšanje nujnega dednega deleža - dogovor o prepovedi razpolaganja z nepremičnino - razpolaganje z bodočo dediščino - prepoved odtujitve ali obremenitve - vknjižba prepovedi odtujitve ali obremenitve v zemljiško knjigo - publicitetno načelo - kršitev prepovedi razpolaganja - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Zmotno je tudi stališče sodišča druge stopnje, da bi lahko oseba, če prepoved razpolaganja, ustanovljena v njeno korist, ni vpisana v zemljiško knjigo, v primeru kršitve pravice zahtevala le odškodnino. Vpis v zemljiško knjigo kot pravno dejstvo lahko pomeni samo to, da se tretja oseba zaradi učinkovanja publicitetnega načela ne more sklicevati na neobstoj pravice. To pa ne pomeni, da prepoved razpolaganja proti tretjim nedobrovernim osebam ne učinkuje že pred vpisom v zemljiško knjigo. Če torej tretja oseba ve za obstoj prepovedi razpolaganja, bo sankcija za kršitev prepovedi razpolaganja enaka kot v primeru, če bo prepoved razpolaganja vpisana v zemljiško knjigo. Sankcija za kršitev prepovedi razpolaganja, dogovorjene med osebami iz četrtega odstavka 38. člena SPZ (prej 364c paragraf ODZ), je torej lahko odvisna samo od tega, ali je tretja oseba vedela za obstoj prepovedi razpolaganja ali ne.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO
VS0014433
ZD člen 34.
razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju - nujni delež – prikrajšanje nujnega deleža – vrnitev daril
Z zahtevkom za zmanjšanje oporočnih razpolaganj in z zahtevkom za vrnitev daril se uveljavlja (kršena) pravica do nujnega deleža. Gre za izjemo od načela, da je tuje obligacijsko razmerje nedotakljivo, in tretja oseba vanj ne more poseči. Kot je tožnici že pojasnilo sodišče druge stopnje, da iz tožbenih trditev izhaja, da želi doseči vrnitev solastniškega deleža na nepremičnini v zapuščino po pokojnem očetu, vendar hkrati ne zatrjuje, da je njen nujni delež prikrajšan. Presoja, da iz trditev, ki so navedene v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, je zato pravilna.
Ker sta torej sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da je pokojni pred smrtjo sam uničil oporoko, kar pomeni preklic oporoke, sta pravilno presodili, da ni pravne podlage za tožbeni zahtevek in sta ga zavrnili.
Pravilo o dokaznem bremenu se uporabi, če sodišče tudi na podlagi izvedenih predlaganih in v skladu z določbo 8. člena ZPP ocenjenih dokazov odločilnega dejstva ne more zanesljivo ugotoviti.
V primeru, ko sodišče ugotovi, da pogodbeni namen strank ob sklepanju pogodbe ni bil v daritvi, temveč v sklenitvi odplačne in aleatorne pogodbe, dednopravni učinki pogodbe z uporabo določb o prikrajšanju nujnega deleža ne pridejo v poštev in tudi nikakršno naknadno obračunavanje ne.
Nujni dedič lahko uveljavlja, da je sklenjena pogodba nična, ker je bila fiktivna, da je bila sklenjena zato, da bi se ga izločilo iz dedovanja in da je v resnici šlo za prikrito darilo. Ničnost pogodbe lahko nujni dedič utemeljuje tudi z nedopustno podlago zaradi nemoralnega nagiba obeh pogodbenikov. Za presojo o tem, kakšen je bil resnični namen strank, pa je pomembno, ali je bila ocena koristi in obveznosti določljiva ob sklenitvi pogodbe in če je bila določljiva, ali je šlo že ob sklenitvi pogodbe za očitno nesorazmerje med pridobljeno koristjo in prevzeto obveznostjo.
delna dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks - zastaranje po členu 141 ZD - zastaranje po členu 77 ZDen
ZD predpisuje roke za zastaranje pravice zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič od posestnika zapuščine v 141. členu ZD, pri čemer ti zastaralni roki ne veljajo, če je za kakšen drug zahtevek predpisan drugačen rok. V 77. členu ZDen je predpisan drugačen rok za uveljavljanje pravice do dedovanja premoženja, ki je bilo zapustniku vrnjeno v postopku denacionalizacije: medtem, ko po splošni določbi prvega odstavka 141. člena ZD ta pravica zastara nasproti poštenemu posestniku v enem letu, odkar je dedič izvedel za svojo pravico in za posestnika stvari zapuščine, najpozneje pa v desetih letih, računajoč za zakonitega dediča od zapustnikove smrti, za oporočnega dediča pa od razglasitve oporoke, teče v primeru dedovanja denacionaliziranega premoženja po določbi 77. člena ZDen desetletni objektivni rok od dneva pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji in ne od dneva uvedbe dedovanja (torej od zapustnikove smrti).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – DEDNO PRAVO
VS0014247
ZPP člen 215. ZZZDR člen 12.
izvenzakonska skupnost – obstoj izvenzakonske skupnosti - dokazovanje – sklepanje po pravilu o dokaznem bremenu – standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Pravilo o dokaznem bremenu iz 215. člena ZPP se uporabi le, če na podlagi izvedenih dokazov sodišče ne more zanesljivo ugotoviti kakšnega dejstva (spoznana kriza), ne pa tudi v primeru, ko je na obstoj oziroma neobstoj dejstva mogoče sklepati s prepričanostjo.
predlog za dopustitev revizije – enotnost sodne prakse – spor o obsegu zapuščine – pasivna legitimacija – sosporniška intervencija - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Sodna praksa o vprašanju (pravilne) pasivne legitimacije v sporih o obsegu zapuščine je enotna, prav tako pa so v sodni praksi enotna stališča o tem, da sosporniška intervencija ne nadomešča manjkajoče (napačne) pasivne legitimacije.
Ker je toženka predmete zapuščine odsvojila, je treba upoštevati načelo realne subrogacije, skladno s katerim postane del zapuščinskega premoženja vse, kar je posestnik zapuščine pridobil z odsvojitvijo predmetov.
Obseg dajatvenega zahtevka je odvisen od tega, ali je bila toženka dobroverni ali nedobroverni posestnik kupnine. V dobri veri je, če ni vedela ali ni mogla vedeti, da ji zapuščinski predmet ne pripada kot dediču. Nedobrovernost mora dokazati tožnica, saj velja domneva, da je posest dobroverna. V vsakem primeru pa postane dobroverni posestnik zapuščine nedobroveren v trenutku, ko mu je vročena dediščinska tožba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS00002602
ZPP člen 2, 2/1, 367, 367/2. ZZZDR člen 51.
obseg zapuščine - sklepčnost tožbe - vezanost sodišča na tožbeni zahtevek - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - posebno premoženje - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Enotno stališče sodne prakse je, da vložki posebnega premoženja v skupno premoženje vplivajo le na velikost deležev zakoncev na skupnem premoženju, ne ohranijo pa položaja posebnega premoženja; prav tako ne morejo vplivati na višji delež na posameznem predmetu iz skupnega premoženja.
Pravilo o vezanosti na zahtevek (prvi odstavek 2. člena ZPP) sodišču preprečuje, da bi tožniku prisodilo kaj več (plus) ali kaj drugega (aliud), kot je zahteval. Ni pa ovire, da sodišče tožniku prisodi kaj manj (minus), kot je s tožbo zahteval. Delna ugoditev zahtevku je vedno mogoča.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014129
ZD člen 120, 122. OZ člen 561, 561/3, 563, 568, 568/2. ZPP člen 370, 370/3.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – pogodba o preužitku – razveza pogodbe – neizpolnjevanje obveznosti – razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Sporna pogodba ima elemente pogodbe o dosmrtnem preživljanju in preužitkarske pogodbe. Iz ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da razlog neizpolnjevanja sporne pogodbe ni na strani toženk.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014227
ZD člen 28, 28/5, 41. ODZ paragraf 956. ZOR člen 74, 74/2, 388.
dopuščena revizija - prikrajšanje nujnega deleža - vrnitev darila - darilna pogodba za primer smrti - trenutek sklenitve pogodbe - trenutek prehoda premoženja - učinek izjave dane v zapuščinskem postopku - pretrganje zastaranja
Za presojo, kdaj je bilo darilo dano, pri sklenitvi darilne pogodbe za primer smrti, je relevanten trenutek prehoda premoženja in ne trenutek sklenitve same pogodbe.
Volilojemnik dobi pravico proti dediču v trenutku zapustnikove smrti in ne v trenutku, ko oporočitelj napravi oporoko, s katero mu volilo nakloni. Zato tudi ni razloga, da bi darilo na podlagi darilne pogodbe za primer smrti in relevanten trenutek, kdaj je darilo prejeto, obravnavali drugače.
Iz narave darilne pogodbe za primer smrti izhaja, da je bistvo, da se mora izpolniti šele po darovalčevi smrti in ne ob sklenitvi pogodbe.
Za presojo pravice nujnega dediča (tožnice) na vrnitev darila zato ni odločilen čas podpisa takšne darilne pogodbe in je ta primer treba obravnavati enako kot primer, ko je bilo darilo dano v zadnjem letu darovalčevega življenja (peti odstavek 28. člena ZD).
Pretrganje zastaranja iz 41. člena ZD učinkuje tudi za osebe, ki niso zakoniti dediči in so „druge osebe“ v smislu petega odstavka 28. člena ZD ter niso sodelovali v zapuščinskem postopku.
Čeprav se ZU v 8. členu sklicuje na ZD, to ne pomeni, da ima revident iz tega naslova izkazan pravni interes za vložitev pritožbe zoper odločbo o soglasju k aktu o ustanovitvi navedene ustanove. Dedovanje namreč ni odvisno od soglasja k ustanovitvi ustanove, temveč od odločitve zapuščinskega sodišča.
ugotovitvena tožba – pravni interes za ugotovitveno tožbo – napotitev dediča na pravdo – izkazovanje pravnega interesa za ugotovitveno tožbo s pravnomočnim sklepom o napotitvi na pravdo – pravno mnenje
Ugotovitvena tožba, ki je predmet tega postopka, ima svoj temelj v posebnem predpisu (1. točka prvega odstavka 210. člena ZD).
Pravni interes za tožbo je izkazan že s pravnomočnim napotitvenim sklepom. Pravdno sodišče bi, če bi takšno tožbo zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa, kršilo 181. člen ZPP in 210. člen ZD.
zahteva za varstvo zakonitosti - dedna pravica - avstrijsko dedno pravo - volilojemnik kot dedič zapuščina brez dediča - kaducitetna pravica države
Ne gre za zapuščino brez dedičev. Po avstrijskem dednem pravu zapuščina sorazmerno preide na volilojemnika, če ni oporočnih, nadomestnih ali zakonitih dedičev oziroma če ti ne morejo ali nočejo sprejeti zapuščine. Volilojemniki imajo torej prednost pred kaducitetno pravico države.