predlog za dopustitev revizije – enotnost sodne prakse – spor o obsegu zapuščine – pasivna legitimacija – sosporniška intervencija - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Sodna praksa o vprašanju (pravilne) pasivne legitimacije v sporih o obsegu zapuščine je enotna, prav tako pa so v sodni praksi enotna stališča o tem, da sosporniška intervencija ne nadomešča manjkajoče (napačne) pasivne legitimacije.
Ker je toženka predmete zapuščine odsvojila, je treba upoštevati načelo realne subrogacije, skladno s katerim postane del zapuščinskega premoženja vse, kar je posestnik zapuščine pridobil z odsvojitvijo predmetov.
Obseg dajatvenega zahtevka je odvisen od tega, ali je bila toženka dobroverni ali nedobroverni posestnik kupnine. V dobri veri je, če ni vedela ali ni mogla vedeti, da ji zapuščinski predmet ne pripada kot dediču. Nedobrovernost mora dokazati tožnica, saj velja domneva, da je posest dobroverna. V vsakem primeru pa postane dobroverni posestnik zapuščine nedobroveren v trenutku, ko mu je vročena dediščinska tožba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS00002602
ZPP člen 2, 2/1, 367, 367/2. ZZZDR člen 51.
obseg zapuščine - sklepčnost tožbe - vezanost sodišča na tožbeni zahtevek - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - posebno premoženje - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Enotno stališče sodne prakse je, da vložki posebnega premoženja v skupno premoženje vplivajo le na velikost deležev zakoncev na skupnem premoženju, ne ohranijo pa položaja posebnega premoženja; prav tako ne morejo vplivati na višji delež na posameznem predmetu iz skupnega premoženja.
Pravilo o vezanosti na zahtevek (prvi odstavek 2. člena ZPP) sodišču preprečuje, da bi tožniku prisodilo kaj več (plus) ali kaj drugega (aliud), kot je zahteval. Ni pa ovire, da sodišče tožniku prisodi kaj manj (minus), kot je s tožbo zahteval. Delna ugoditev zahtevku je vedno mogoča.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014129
ZD člen 120, 122. OZ člen 561, 561/3, 563, 568, 568/2. ZPP člen 370, 370/3.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – pogodba o preužitku – razveza pogodbe – neizpolnjevanje obveznosti – razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Sporna pogodba ima elemente pogodbe o dosmrtnem preživljanju in preužitkarske pogodbe. Iz ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da razlog neizpolnjevanja sporne pogodbe ni na strani toženk.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014227
ZD člen 28, 28/5, 41. ODZ paragraf 956. ZOR člen 74, 74/2, 388.
dopuščena revizija - prikrajšanje nujnega deleža - vrnitev darila - darilna pogodba za primer smrti - trenutek sklenitve pogodbe - trenutek prehoda premoženja - učinek izjave dane v zapuščinskem postopku - pretrganje zastaranja
Za presojo, kdaj je bilo darilo dano, pri sklenitvi darilne pogodbe za primer smrti, je relevanten trenutek prehoda premoženja in ne trenutek sklenitve same pogodbe.
Volilojemnik dobi pravico proti dediču v trenutku zapustnikove smrti in ne v trenutku, ko oporočitelj napravi oporoko, s katero mu volilo nakloni. Zato tudi ni razloga, da bi darilo na podlagi darilne pogodbe za primer smrti in relevanten trenutek, kdaj je darilo prejeto, obravnavali drugače.
Iz narave darilne pogodbe za primer smrti izhaja, da je bistvo, da se mora izpolniti šele po darovalčevi smrti in ne ob sklenitvi pogodbe.
Za presojo pravice nujnega dediča (tožnice) na vrnitev darila zato ni odločilen čas podpisa takšne darilne pogodbe in je ta primer treba obravnavati enako kot primer, ko je bilo darilo dano v zadnjem letu darovalčevega življenja (peti odstavek 28. člena ZD).
Pretrganje zastaranja iz 41. člena ZD učinkuje tudi za osebe, ki niso zakoniti dediči in so „druge osebe“ v smislu petega odstavka 28. člena ZD ter niso sodelovali v zapuščinskem postopku.
Čeprav se ZU v 8. členu sklicuje na ZD, to ne pomeni, da ima revident iz tega naslova izkazan pravni interes za vložitev pritožbe zoper odločbo o soglasju k aktu o ustanovitvi navedene ustanove. Dedovanje namreč ni odvisno od soglasja k ustanovitvi ustanove, temveč od odločitve zapuščinskega sodišča.
ugotovitvena tožba – pravni interes za ugotovitveno tožbo – napotitev dediča na pravdo – izkazovanje pravnega interesa za ugotovitveno tožbo s pravnomočnim sklepom o napotitvi na pravdo – pravno mnenje
Ugotovitvena tožba, ki je predmet tega postopka, ima svoj temelj v posebnem predpisu (1. točka prvega odstavka 210. člena ZD).
Pravni interes za tožbo je izkazan že s pravnomočnim napotitvenim sklepom. Pravdno sodišče bi, če bi takšno tožbo zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa, kršilo 181. člen ZPP in 210. člen ZD.
zahteva za varstvo zakonitosti - dedna pravica - avstrijsko dedno pravo - volilojemnik kot dedič zapuščina brez dediča - kaducitetna pravica države
Ne gre za zapuščino brez dedičev. Po avstrijskem dednem pravu zapuščina sorazmerno preide na volilojemnika, če ni oporočnih, nadomestnih ali zakonitih dedičev oziroma če ti ne morejo ali nočejo sprejeti zapuščine. Volilojemniki imajo torej prednost pred kaducitetno pravico države.
Podan je pogoj za dopustitev revizije glede pravnega vprašanja utemeljenosti preživljančevega zahtevka za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju v primeru, ko preživljalec pogodbenih obveznosti ne izpolnjuje iz razlogov na preživljančevi strani.
Vpis očetovstva v matični register je spremenil situacijo v tej pravdi zato, ker ni bilo več predhodnega vprašanja, ki ne bi bilo rešeno na matičnem področju. Zato po prvem odstavku 13. člena ZPP ni bilo več pogojev, da bi sodišče samo kot o predhodnem vprašanju odločalo, ali gre za pravno veljavno priznanje očetovstva.
Ko je očetovstvo vpisano v matični register, se ta vpis v skladu s tretjim odstavkom 20. člena ZMatR lahko spremeni, dopolni ali briše le na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega organa ali akta drugega organa, ki je pristojen za odločanje o spremembi osebnega stanja. Gre za kogentno zakonsko določbo, ki je sprejeta iz pravno političnih razlogov zaradi varovanja statusnih razmerij in njihove stabilnosti. Zato ima vpis teh razmerij v matični register (in sodna odločba o teh razmerjih) učinek proti vsem in ne glede na njihovo (ne)sodelovanje v posameznih postopkih.
Sklicevanje na pravno mnenje iz leta 1983 je neutemeljeno, ker gre v sedaj obravnavani zadevi za drugačen primer,zlasti pa za odločilno okoliščino, da je bilo med samo pravdo zapustnikovo priznanje očetovstva za toženca vpisano v matični register.
dopuščena revizija - oporoka pred pričami – oblika oporoke – podpisi oporočnih prič - veljavnost oporoke
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je listina, v kateri podpis zapustnika in oporočnih prič ni postavljen za poslednjevoljnimi odredbami na hrbtni strani lista ampak je za besedilom na prednji strani lista, veljavna oporoka pred pričami.
ZD člen 10, 10/2. ZPP člen 339, 339/2-14. ZZZDR člen 20.
dedovanje - dedna pravica – izvenzakonska skupnost – obstoj izvenzakonske skupnosti
Stališče izpodbijane sodbe, po katerem ob dejstvu, da tožnica ni dokazala, koliko časa je poteklo od pravnomočne razveze zakonske zveze do partnerjeve smrti, najdaljše sploh možno obdobje pa je štiri mesece, ne gre za dalj časa trajajočo življenjsko skupnost, ki bi bila podlaga za nastanek dedne pravice, je pravilno.
Dajatveni zahtevek je tožeča stranka lahko vložila šele po pravnomočnem zaključku zapuščinskega postopka, pred tem pa je bilo zastaranje njenega zahtevka na izročitev dediščine pretrgano s priglasitvijo v zapuščinskem postopku.
predlog za dopustitev revizije – obseg zapuščine – nepopoln predlog za dopustitev revizije – formalni pogoji za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije – istočasno vložena predlog za dopustitev revizije in revizija - postopek z revizijo
Tožnica je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila „predlog za dopustitev revizije in revizijo“. Postopka z revizijo, ki je bila vložena pod predpostavko, da bo predlogu za dopustitev revizije ugodeno, sodišče ne bo nadaljevalo, saj se navedena predpostavka ni uresničila.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0013416
ZD člen 28, 28/5, 106, 107, 117. ZOR člen 66.
tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe - pogodba o preužitku – pogoji za veljavnost pogodbe o preužitku – izročilna pogodba – dedovanje – obračunska vrednost zapuščine – nujni delež – navidezna pogodba – darilo
Ker izpodbijana pogodba ni pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja iz Zakona o dedovanju, sorodstvena vez med prvim preužitkarjem M. Ž. in prvo prevzemnico M. V. ni pogoj za veljavnost te pogodbe. Enako je s privolitvijo sina M. Ž., tj. očeta tožnikov, in tožnikov samih (107. člen ZD).
Vsebini sodne poravnave in dednega dogovora sta tudi po presoji revizijskega sodišča dovolj jasni in razumljivi, da zanju, kljub njuni spornosti, ni potrebna nobena interpretativna (razlagalna) metoda, ampak se uporabita tako, kot se glasita. Navedenega zaključka ne more omajati dejstvo, na katerega se smiselno sklicuje toženka, in sicer, da njuna vsebina presega okvir pravdnega (izločitev iz zapuščine po očetu) in nepravdnega postopka (zapuščinski postopek po očetu), v katerih sta bila pravna akta sklenjena. Stranki lahko s sodno poravnavo oziroma dednim dogovorom razpolagata tudi s stvarmi in pravicami, ki niso predmet postopka, ki je v teku. Zato zatrjevanja toženke v smeri njune nejasnosti niso utemeljena. Če je bila toženka ob sklepanju sodne poravnave in dednega dogovora v zmoti, pa velja pritrditi stališču nižjih sodišč, da bi morala pravna akta (uspešno) izpodbijati, česar ni storila.
izvenzakonska skupnost – skupno premoženje – posebno premoženje – dedovanje - obseg zapuščine
Sodišče je ugotovilo, da zapustnik in prva toženka nista živela v izvenzakonski skupnosti že od leta 1994, pač pa šele od začetka leta 1998, ko se je oče tožnikov nekaj mesecev po nakupu stanovanja priselil k toženki. Zato ne gre za skupno premoženje. Zatrjevano zapustnikovo ali delno ali popolno plačilo kupnine za stanovanje pa tudi samo po sebi ne zadostuje za pridobitev lastninske pravice.
ZD člen 60, 60/1. ZPP člen 318, 318/1-4. URS člen 25.
razveljavitev oporoke – prava zamudna sodba – sklepčnost tožbe – trditvena podlaga tožbe - nasprotje med navedbami v tožbi in predloženimi dokazi – napake volje – grožnja – strah – neveljavnost oporoke - oporočna sposobnost – pravica do pritožbe
Iz trditvene podlage tožbe izhaja, da je bila sporna oporoka napravljena pod vplivom groženj toženca, ki se ga je oporočiteljica zelo bala. Zato je pravilno sklepanje, da iz navedene dejanske podlage izhaja pravno upoštevna napaka volje za ugotovitev, da je sporna oporoka neveljavna.