V sporih, ki se tičejo vseh dedičev in celotne zapuščine, so vsi dediči nujni sosporniki in morajo zato v pravdi nastopati vsi, bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani, in sicer ne glede na njihova priznanja pred pravdo.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0010804
ZPP člen 7, 8, 212.SZ člen 117, 117/1.ZOR člen 66.
razlogi za revizijo – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – prosta presoja dokazov – razpravno načelo – pogodba z navideznim kupcem – dedovanje - prikrajšanje nujnega deleža
V primeru prodajne pogodbe z navideznim kupcem (tako imenovanim slamnatim kupcem) gre za pogodbeno razmerje med tremi osebami: prodajalcem, resničnim kupcem in navideznim kupcem. Ob dejanskih ugotovitvah nižjih sodišč, da je zapustnica sklenila veljavno prodajno pogodbo za sporno stanovanje, da je kupnino plačala tožena stranka in da je med zapustnico in toženo stranko obstajal dogovor oziroma obligacijskopravna zaveza, da bo stanovanje samo formalno kupila zapustnica, nato pa bo lastništvo prenesla na toženo stranko, ki je bila tudi realizirana z „darilno“ pogodbo, pri sklepanju katere ni bilo darilnega namena, ni dvoma, da določbe ZD o prikrajšanju nujnega deleža ne pridejo v poštev. Ker o neodplačnosti sporne „darilne“ pogodbe oziroma o darilu ni mogoče govoriti in je bila ta zgolj sredstvo za uresničitev dogovora o prenosu lastništva na toženo stranko, je zavrnitev tožbenega zahtevka pravilna.
neveljavnost oporoke - oporočna sposobnost - sposobnost za razsojanje
Napak oporočiteljičine volje v pomenu določbe prvega odstavka 60. člena ZD ob napravi oporoke sodišči prve in druge stopnje resda nista ugotovili; vendar to ni v nikakršni opreki z ugotovitvijo sodišč prve in druge stopnje o okrnjenosti voljne komponente oporočiteljičine sposobnosti za razsojanje v pomenu določb prvega in drugega odstavka 59. člena ZD, ki se presoja glede na osebna stanja oporočitelja (ne pa glede na učinke zunanjih dejavnikov v pomenu določb 60. člena istega zakona).
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0010479
ZD člen 136, 136/2, 146, 146/2.ZOR člen 47, 70.ZPP člen 41, 41/2, 180, 180/2, 182, 182/3, 377.
odpoved dediščini - izjava o odstopu dednega deleža pred izdajo sklepa o dedovanju - izjava o odstopu dednega deleža pred delitvijo zapuščine - oblika izjave - ničnost izjave - dovoljenost revizije - nedenarni zahtevek - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Odpoved dediščini v korist določenega sodediča vsebinsko pomeni izjavo o odstopu svojega dednega deleža. Če je podana pred izdajo sklepa o dedovanju, zanjo ni predpisana posebna oblika. Za kasneje podano izjavo, vendar pred delitvijo zapuščine, je v zakonu predpisana posebna oblika zato, ker dedič z njo posega v že pravnomočen sklep o dedovanju.
V postopku za določitev zaščitene kmetije ogled nepremičnine v ZDKG ni predviden. Zato je upravni organ svojo odločitev pravilno oprl na podatke iz uradnih evidenc, kot to določa 4. člen ZDKG.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0010743
ZZZDR člen 51, 51/2, 59. ZD.
vlaganje v tujo nepremičnino – pridobitev lastninske pravice z izvrševanjem pogodbe o dosmrtnem preživljanju – obseg zapuščine – skupno premoženje zakoncev -
Materialno pravno zmotno je stališče revidentke, da bi moralo sodišče J. K. priznati solastninski delež na spornih nepremičninah že zato, ker sta skupaj s toženko dejansko izvrševala pogodbo o dosmrtnem preživljanju toženkine matere M. S.. Ugotovljeno je bilo, da takšna pogodba ni bila sklenjena. Prostovoljna skrb za toženkino mater, pa čeprav je ustrezala standardom skrbi, kakršna je običajno dogovorjena s pogodbami o dosmrtnem preživljanju, pogodbe ne more nadomestiti: iz pogodbe, ki ni sklenjena, obveznosti ne nastanejo.
Tisti, ki z aleotorno pogodbo prejme premoženje, ne more vedeti, koliko časa bo moral izpolnjevati svoje obveznosti. Zato se sodišče ne more omejiti na matematični izračun in primerjavo vrednosti izročenega premoženja na eni strani, na drugi strani pa vrednosti vseh izpolnjenih obveznosti do trenutka smrti izročevalca.
obseg zapuščine – izločitev iz zapuščine – pridobitev lastninske pravice z vlaganji v tujo nepremičnino
Niso relevantna kakršnakoli vlaganja. Zagotovo niso pomembna tista, ki so namenjena vzdrževanju in prilagoditvi osebnim potrebam ali željam konkretnih uporabnikov hiše oziroma stanovanja. Glede na njegovo trditveno podlago je bil tožnikov vložek v hišo staršev prav takšen.
veljavnost oporoke – oblika oporoke – pisna oporoka pred pričami – dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka – zavrženje revizije
Ali so bili v konkretnem primeru izpolnjeni vsi v prvem odstavku 64. člena določeni pogoji za veljavnost oporoke je pomembno zato, ker je po določbi 62. člena istega zakona veljavna samo tista oporoka, ki je napravljena v obliki, kakor jo določa zakon, in ob pogojih, ki jih določa zakon: gre za formo ad valorem.
obseg zapuščine - dediči kot nujni sosporniki - pasivna legitimacija
V sporu o obsegu zapuščine morajo sodelovati vsi dediči, bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani, ne glede na njihove morebitne izjave priznanja pred pravdo. Ker tožnik s tožbo ni zajel vseh dedičev, ni zajel vseh (so)dedičev, je njegov zahtevek neutemeljen.
zapuščinski postopek – napotitev na pravdo – rok za vložitev tožbe - prekluzija
Rok, ki ga je določilo zapuščinsko sodišče v sklepu, s katerim je tožnika napotilo na pravdo, ni prekluzivni rok. To jasno izhaja iz določila četrtega in petega odstavka 213. člena ZD, ki daje stranki, ki je bila napotena na pravdo, pravico, da pravdo sproži tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju.
Vračanje daril v zapuščino je možno samo v primeru prikrajšanja nujnega deleža in še to le v obsegu, kot je potrebno, da se prikrajšanje odpravi. Tožnik bi tako vračanje daril v zapuščino zahteval le, ko bi zatrjeval tudi prikrajšanje nujnega deleža.
pisna oporoka pred pričama - neveljavnost oporoke - pristnost podpisa - lastnoročen podpis - izvedensko mnenje - dopolnitev mnenja - nov izvedenec - mnenje izven pravde
Podpis na oporoki z dne 25.1.2002 ni oporočiteljev lastnoročni podpis. S pomočjo dveh izvedencev grafološke stroke sta sodišči ugotovili, da je zapis oporočiteljevega podpisa naredil nekdo drug. Kdo je to storil, za potrebe tega pravdnega postopka ni pravno pomembno. Zato je materialnopravno pravilna in skladna z določbama 64. člena ZD presoja obeh sodišč, da sporna oporoka ni veljavna pisna oporoka pred pričama.
razlaga zakona - priče - neveljavna razpolaganja v ustni oporoki - relativno nesposobne osebe biti priča - zakonci oseb iz 75. člena ZD
Besedica "vseh" v 75. členu ZD kaže na zakonodajalčev namen, da se za razliko od 68. člena ZD kot t.i. relativno nesposobne osebe biti priča pri ustni oporoki določijo tudi zakonci vseh oseb, naštetih v tem določilu, medtem ko to ne velja za zakonce vseh oseb, naštetih v 68. členu ZD oziroma velja le za zakonca sodnika, ki je oporoko sestavil, in zakonce prič pri oporoki.
Zaradi temeljnega izhodišča ureditve instituta vračunanja daril o enakem obravnavanju zakonitih dedičev in zaradi okoliščin, v katerih so se dediči v prejšnjem zapuščinskem postopku odločali, ali bodo ta institut sploh uveljavljali, revizijsko sodišče zaključuje, da neuveljavljanje pravice zahtevati vračunanje daril sodedičem v prejšnjem zapuščinskem postopku ne pomeni odpovedi tej pravici za kasnejši zapuščinski postopek glede denacionaliziranega premoženja.
Značilnost izločitvenega zahtevka je, da potomcu pripada delež na vsaki posamezni premoženjski pravici, ki jo je imel zapustnik ob smrti. Temu ustrezen je zato tudi zahtevek, s katerim uveljavlja pravico iz 32. člena ZD. Glasi se na izločitev alikvotnega deleža na zapustnikovem premoženju, ne pa na ugotovitev denarne terjatve do zapuščine. Samo izjemoma, ko ugotovitev solastninskega deleža ni smiselna, ali če so razmere takšne, da bi bila določitev ustreznega dela v naravi gospodarsko nesmotrna, lahko potomec zahteva vrednost deleža, ki bi ga lahko izločil, v denarju in s tem povzroči civilno delitev.
neveljavnost oporoke - podpis - pristnost podpisa - dokazovanje z izvedencem grafologom - načelo proste presoje dokazov - sklicevanje pritožnika na vsebino prve pritožbe - samostojnost pritožbe
Izvedenec kot specifični pomočnik sodnika sicer vpliva na dokazno oceno sodišča. Zmotno pa je prepričanje tožeče stranke, da bi se smelo sodišče prve stopnje pri oblikovanju dejanske podlage sodbe opreti le na rezultat dokazovanja, ki izhaja iz obeh izvedenskih mnenj izvedencev grafološke stroke. Analizi dokazovanja s posameznim dokaznim sredstvom sledi primerjava posameznih dokazov med seboj, pri čemer se vsi tisti dokazi, ki govore za resničnost ali neresničnost neke trditve o dejstvu, združijo v celoto.
pogoji - zaščitena kmetija - dedovanje kmetijskih zemljišč - več lastnikov - zemljiškoknjižno stanje
Revizijsko sodišče meni, da ima tožena stranka prav, ko je v obravnavanem primeru pravilno, na podlagi zemljiškoknjižnega stanja v času odločanja, ugotovila, da so navedene nepremičnine, ki tvorijo kmetijo, v lasti treh fizičnih oseb, kar nesporno izhaja iz v upravnem spisu predloženega zemljiškoknjižnega izpiska z dne 8.11.2000. Glede na tako ugotovljeno lastninsko stanje, ki temelji na listini, ki jo za ugotovitev lastništva predpisuje 2. odstavek 4. člena ZDKG, tudi po mnenju revizijskega sodišča ni utemeljen tožničin tožbeni ugovor, ki ga sedaj ponavlja v pritožbi zoper izpodbijano sodbo, da je edina lastnica navedenih nepremičnin in da je zato izpolnjen pogoj za določitev statusa zaščitene kmetije.