DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0010743
ZZZDR člen 51, 51/2, 59. ZD.
vlaganje v tujo nepremičnino – pridobitev lastninske pravice z izvrševanjem pogodbe o dosmrtnem preživljanju – obseg zapuščine – skupno premoženje zakoncev -
Materialno pravno zmotno je stališče revidentke, da bi moralo sodišče J. K. priznati solastninski delež na spornih nepremičninah že zato, ker sta skupaj s toženko dejansko izvrševala pogodbo o dosmrtnem preživljanju toženkine matere M. S.. Ugotovljeno je bilo, da takšna pogodba ni bila sklenjena. Prostovoljna skrb za toženkino mater, pa čeprav je ustrezala standardom skrbi, kakršna je običajno dogovorjena s pogodbami o dosmrtnem preživljanju, pogodbe ne more nadomestiti: iz pogodbe, ki ni sklenjena, obveznosti ne nastanejo.
Tisti, ki z aleotorno pogodbo prejme premoženje, ne more vedeti, koliko časa bo moral izpolnjevati svoje obveznosti. Zato se sodišče ne more omejiti na matematični izračun in primerjavo vrednosti izročenega premoženja na eni strani, na drugi strani pa vrednosti vseh izpolnjenih obveznosti do trenutka smrti izročevalca.
obseg zapuščine – izločitev iz zapuščine – pridobitev lastninske pravice z vlaganji v tujo nepremičnino
Niso relevantna kakršnakoli vlaganja. Zagotovo niso pomembna tista, ki so namenjena vzdrževanju in prilagoditvi osebnim potrebam ali željam konkretnih uporabnikov hiše oziroma stanovanja. Glede na njegovo trditveno podlago je bil tožnikov vložek v hišo staršev prav takšen.
veljavnost oporoke – oblika oporoke – pisna oporoka pred pričami – dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka – zavrženje revizije
Ali so bili v konkretnem primeru izpolnjeni vsi v prvem odstavku 64. člena določeni pogoji za veljavnost oporoke je pomembno zato, ker je po določbi 62. člena istega zakona veljavna samo tista oporoka, ki je napravljena v obliki, kakor jo določa zakon, in ob pogojih, ki jih določa zakon: gre za formo ad valorem.
obseg zapuščine - dediči kot nujni sosporniki - pasivna legitimacija
V sporu o obsegu zapuščine morajo sodelovati vsi dediči, bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani, ne glede na njihove morebitne izjave priznanja pred pravdo. Ker tožnik s tožbo ni zajel vseh dedičev, ni zajel vseh (so)dedičev, je njegov zahtevek neutemeljen.
zapuščinski postopek – napotitev na pravdo – rok za vložitev tožbe - prekluzija
Rok, ki ga je določilo zapuščinsko sodišče v sklepu, s katerim je tožnika napotilo na pravdo, ni prekluzivni rok. To jasno izhaja iz določila četrtega in petega odstavka 213. člena ZD, ki daje stranki, ki je bila napotena na pravdo, pravico, da pravdo sproži tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju.
Vračanje daril v zapuščino je možno samo v primeru prikrajšanja nujnega deleža in še to le v obsegu, kot je potrebno, da se prikrajšanje odpravi. Tožnik bi tako vračanje daril v zapuščino zahteval le, ko bi zatrjeval tudi prikrajšanje nujnega deleža.
pisna oporoka pred pričama - neveljavnost oporoke - pristnost podpisa - lastnoročen podpis - izvedensko mnenje - dopolnitev mnenja - nov izvedenec - mnenje izven pravde
Podpis na oporoki z dne 25.1.2002 ni oporočiteljev lastnoročni podpis. S pomočjo dveh izvedencev grafološke stroke sta sodišči ugotovili, da je zapis oporočiteljevega podpisa naredil nekdo drug. Kdo je to storil, za potrebe tega pravdnega postopka ni pravno pomembno. Zato je materialnopravno pravilna in skladna z določbama 64. člena ZD presoja obeh sodišč, da sporna oporoka ni veljavna pisna oporoka pred pričama.
razlaga zakona - priče - neveljavna razpolaganja v ustni oporoki - relativno nesposobne osebe biti priča - zakonci oseb iz 75. člena ZD
Besedica "vseh" v 75. členu ZD kaže na zakonodajalčev namen, da se za razliko od 68. člena ZD kot t.i. relativno nesposobne osebe biti priča pri ustni oporoki določijo tudi zakonci vseh oseb, naštetih v tem določilu, medtem ko to ne velja za zakonce vseh oseb, naštetih v 68. členu ZD oziroma velja le za zakonca sodnika, ki je oporoko sestavil, in zakonce prič pri oporoki.
Zaradi temeljnega izhodišča ureditve instituta vračunanja daril o enakem obravnavanju zakonitih dedičev in zaradi okoliščin, v katerih so se dediči v prejšnjem zapuščinskem postopku odločali, ali bodo ta institut sploh uveljavljali, revizijsko sodišče zaključuje, da neuveljavljanje pravice zahtevati vračunanje daril sodedičem v prejšnjem zapuščinskem postopku ne pomeni odpovedi tej pravici za kasnejši zapuščinski postopek glede denacionaliziranega premoženja.
Značilnost izločitvenega zahtevka je, da potomcu pripada delež na vsaki posamezni premoženjski pravici, ki jo je imel zapustnik ob smrti. Temu ustrezen je zato tudi zahtevek, s katerim uveljavlja pravico iz 32. člena ZD. Glasi se na izločitev alikvotnega deleža na zapustnikovem premoženju, ne pa na ugotovitev denarne terjatve do zapuščine. Samo izjemoma, ko ugotovitev solastninskega deleža ni smiselna, ali če so razmere takšne, da bi bila določitev ustreznega dela v naravi gospodarsko nesmotrna, lahko potomec zahteva vrednost deleža, ki bi ga lahko izločil, v denarju in s tem povzroči civilno delitev.
neveljavnost oporoke - podpis - pristnost podpisa - dokazovanje z izvedencem grafologom - načelo proste presoje dokazov - sklicevanje pritožnika na vsebino prve pritožbe - samostojnost pritožbe
Izvedenec kot specifični pomočnik sodnika sicer vpliva na dokazno oceno sodišča. Zmotno pa je prepričanje tožeče stranke, da bi se smelo sodišče prve stopnje pri oblikovanju dejanske podlage sodbe opreti le na rezultat dokazovanja, ki izhaja iz obeh izvedenskih mnenj izvedencev grafološke stroke. Analizi dokazovanja s posameznim dokaznim sredstvom sledi primerjava posameznih dokazov med seboj, pri čemer se vsi tisti dokazi, ki govore za resničnost ali neresničnost neke trditve o dejstvu, združijo v celoto.
pogoji - zaščitena kmetija - dedovanje kmetijskih zemljišč - več lastnikov - zemljiškoknjižno stanje
Revizijsko sodišče meni, da ima tožena stranka prav, ko je v obravnavanem primeru pravilno, na podlagi zemljiškoknjižnega stanja v času odločanja, ugotovila, da so navedene nepremičnine, ki tvorijo kmetijo, v lasti treh fizičnih oseb, kar nesporno izhaja iz v upravnem spisu predloženega zemljiškoknjižnega izpiska z dne 8.11.2000. Glede na tako ugotovljeno lastninsko stanje, ki temelji na listini, ki jo za ugotovitev lastništva predpisuje 2. odstavek 4. člena ZDKG, tudi po mnenju revizijskega sodišča ni utemeljen tožničin tožbeni ugovor, ki ga sedaj ponavlja v pritožbi zoper izpodbijano sodbo, da je edina lastnica navedenih nepremičnin in da je zato izpolnjen pogoj za določitev statusa zaščitene kmetije.
zahteva za varstvo zakonitosti - odgovornost za zapustnikove dolgove - smrt zapustnika
Odgovornost dediča za zapustnikove dolgove kot ena od pravnih posledic, ki izhajajo iz ZD oziroma pridobitve dedne pravice in lastnosti dediča, nastane v času smrti zapustnika. Trenutek smrti je zato tisti čas, ki je odločilen za presojo razmerja med vrednostjo aktive in pasive zapustnikovega premoženja.
Besedilo oporoke je dovolj jasno, da je mogoče zapustnikov namen spoznati že iz njega samega. To, da je v oporoki dvakrat omenjena hiša, za katero sta se zapustnik in toženka takrat pogajala, ne izključuje in ne omejuje bistvenega – da se je zapustnikova volja nanašala na vse („posvetno“ - se pravi tuzemsko) premoženje. Omemba hiše (ki nikoli ni postala premoženje zapustnika in toženke – na koncu sta namreč kupila hišo na Bledu) je samo ponazoritvena in v oporoko ne vnaša nejasnosti, ki bi narekovala ugotavljanje oporočiteljevega namena iz dejstev in okoliščin, ki niso razvidna iz same oporoke.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - načelo kontradiktornosti - možnost obravnavanja pred sodiščem - pravica do izjave v postopku - zaslišanje oporočnih prič
Če sodišče izvede dokaz z zaslišanjem le ene oporočne priče, ki jo je predlagala tožena stranka, ne pa tudi priče, ki jo je predlagala tožeča stranka, krši pravico do enakosti pred zakonom, saj bi lahko glede na nasprotujoče si trditve strank obe priči izpovedali glede dejstva, ali je oporočitelj podpisal oporoko v prisotnosti obeh oporočnih prič.
V razlogih pravnomočne sodbe omenjena skladnost mnenja v postopku določenega izvedenca z mnenjem pred pravdo po tožeči stranki angažirane izvedenke nima za posledico kršitve določb pravdnega postopka, saj je slednje upoštevno kot del strankinih navedb; glede na mnenji dveh pred pravdo po tožencu angažiranih izvedencev pa se navedbe obeh strank v tem delu izkažejo celo za skladne.
V sporu zaradi obsega zapuščine so dediči nujni sosporniki. Če tožnik proti nekaterim dedičem umakne tožbo, ni (več) tožena prava stranka. Konvalidacija pomeni le "ozdravitev" tiste napake, zaradi katere bi bila pogodba sicer neveljavna. Pomeni torej neveljavnost pogodbe, ne pa tudi pridobitve lastninske pravice. Zaradi izostanka navedb o pridobitnem načinu je bila tožba z zahtevkom, da zemljišče ne spada v zapuščino in s tem povezanim dajatvenim zahtevkom, nesklepčna.