zapuščinski postopek - določitev krajevno pristojnega sodišča po VS RS
Dedinji imata stalno prebivališče v P. Zapuščina je po njunih navedbah le denar na računu v švicarski banki. Edina navezna okoliščina za krajevno pristojnost sodišča je torej prebivališče dedinj. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi četrtega odstavka 177. člena Zakona o dedovanju določilo kot pristojno sodišče za izvedbo zapuščinskega postopka Okrajno sodišče v Ljubljani.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - spremenjene razmere - sprememba naturalnega preživljanja v dosmrtno denarno rento
Ko gre za spremembo naturalnega preživljanja v denarno rento, te ni mogoče določiti glede na tožničine preživninske potrebe in glede na toženčeve preživninske zmožnosti, pač pa glede na vrednost dogovorjenega dosmrtnega preživljanja.
razdedinjenje nujnih dedičev - vzroki razdedinjenja - kršitev zakonite in moralne dolžnosti do zapustnika - pritožba - nova dejstva in novi dokazi
Razdedinjenje je civilnopravna sankcija zaradi hujšega zanemarjanja zakonskih ali moralnih obveznosti dediča do zapustnika. Zato je pomemben tudi dedičev odnos do lastnega ravnanja, ki mora biti zakrivljeno. V obravnavani zadevi sta obe nižji sodišči ugotovili, da je imela zapustnica na podlagi dogovora svojih treh hčerk zagotovljeno vso potrebno pomoč v starosti in v bolezni, da ravnanje obeh kasneje razdedinjenih hčerk zato tudi objektivno gledano ni bilo hujše narave, razlogi popolne prekinitve vseh odnosov pa niso bili na njuni, pač pa na zapustničini strani.
Pri uveljavljanju pritožbenih novot mora po izrecni določbi 1.
odstavka 352. člena ZPP pritožnik, ki se sklicuje na nova dejstva, navesti dokaze o teh dejstvih, pritožnik, ki predlaga nove dokaze, pa mora navesti dejstva, ki jih želi z njimi dokazati. Pritožbena trditev v zvezi z novo pričo I. R., ki da ve za drugačna dejstva glede pretrganja medsebojnih odnosov, pa je samo pavšalna.
Stranki sta se v sporni pogodbi dogovorili, da se izročnina v celoti poračuna z dajatvami, ki jih je toženec do sklenitve pogodbe že dajal očetu, ter z obveznostmi, ki so določene v bodoče. Upoštevaje te ugotovitve, je bil namen pogodbenih strank v sklenitvi odplačne pogodbe. Ker ob sklenitvi pogodbe nobena od strank ni vedela, kolikšne bodo še obveznosti tožene stranke v bodoče, sta sodišči pravilno sklepali, da je imela sklenjena pogodba elemente aleatornosti. Takšna pravna narava sporne "izročilne pogodbe"
preprečuje uporabo 110. člena ZD, saj element odplačnosti izključuje možnost presoje, da gre za situacijo, ki jo ureja to določilo.
Ker je v pogodbi predviden takojšen prehod premoženja na toženca, ne gre za pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ki je urejena v 117. in naslednjih členih ZD.
Dediščinska tožba je po 141. členu Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78, v nadaljevanju ZD) res tožba enega sodediča proti ostalim sodedičem. To je pravilo, ki pa pozna izjeme takrat, ko pride do smrti sodediča še v času, ko se o njegovi pravici lahko izreče njegov pravni naslednik in sicer njegov univerzalni pravni naslednik. Gre za podobno pravno situacijo kot je tista, ki jo ureja 134. člen ZD. Če umre dedič pred koncem zapuščinske obravnave in se dediščini ni odpovedal, preide pravica do odpovedi dediščini na njegove dediče. Če pa preide pravica do odpovedi na dediče, preide na dediče tudi pravica do uveljavljanja dediščine. Tudi oni zato lahko uveljavljajo dediščinsko tožbo, in sicer v istem roku, kot jo lahko njihov prednik.
ZD člen 141, 141/1, 141/2. ZDKG člen 26. ZDKZ člen 11, 11/2, 15, 21, 21/2.
dedovanje zaščitene kmetije - dedovanje na podlagi oporoke - dediči - prepoved drobitve zaščitenih kmetij - zastaranje pravice zahtevati zapuščino
Po 2. odstavku 21. člena ZDKZ je lahko oporočni dedič samo oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 11. člena. V 11. členu ZDKZ pa je določeno, da kmetijo deduje tisti dedič po splošnih predpisih o dedovanju, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče z osebnim delom. Pri tem ima prednost tisti, ki je svoj namen izkazal tako, da je bodisi na kmetiji delal oz. se usposobil za obdelovanje kmetijskih zemljišč, bodisi je s svojim trudom, zaslužkom ali drugače prispeval k ohranitvi oz. izboljšanju proizvodnih zmogljivosti kmetije.
Rok iz 141. člena Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78, v nadaljevanju ZD) je sicer zastaralni rok, za katerega veljajo specialna določila, ki jih je kot takšna tudi treba razlagati. V 1. odstavku 141. člena je določen subjektivni rok, ki vsebuje dve časovni omejitvi. Proti dobrovernemu posestniku zapuščine lahko dedič uveljavlja svojo pravico do zapuščine v enem letu, odkar je zvedel zanjo. Vendar pa, če zanjo ne izve v desetih letih, tudi enoletni rok ne prepreči zastaranja.
vsebina oporoke - določenost dedičev - razlaga oporoke - pravi oporočiteljev namen
Oporoki ni mogoče dati vsebine, ki je besedilo oporoke nima. Vendar je treba v primerih nejasnosti z razlago ugotoviti pravi zapustnikov namen, kar je pa dovoljeno tudi z ugotavljanjem podatkov, ki v oporoki niso navedeni, se pa nanašajo na besedilo oporoke.
Vse povzete revizijske navedbe gredo v smeri dokazovanja, da toženec ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti, torej obstoja zakonskega dejanskega stanu iz tretjega in ne iz drugega odstavka 120. člena Zakona o dedovanju. Tožnik je dejansko prvič šele v pritožbi začel zatrjevati neznosnost nadaljnjega skupnega življenja. Taka razširitev dotakratne trditvene dejanske podlage tožbe pomeni spremembo tožbe, kar bi tožnik glede na določbo prvega odstavka 190. člena ZPP lahko storil le do konca glavne obravnave.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - smrt preživljalca - prehod obveznosti preživljanja na dediče - privolitev dediča - prenehanje (razveza) oblične pogodbe
Če dedič ne prevzame obveznosti iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju pod enakimi pogoji, se pogodba razveže. Do prehoda obveznosti nanj po 1. odstavku 122. člena Zakona o dedovanju (Ur.l. SRS, št. 15/76 in 23/78, v nadaljevanju ZD) tako ne pride.
Kljub specialnim določbam v ZD sodi tudi pogodba o dosmrtnem preživljanju med obligacijske pogodbe. Zanje pa velja splošno načelo obligacijskega prava, da je oblične pogodbe mogoče razvezati z neobličnim sporazumom (68. člen Zakona o obligacijskih razmerjih).
družba z omejeno odgovornostjo - razmerja med družbo in družbeniki - smrt družbenika - dedovanje poslovnega deleža
Predmet dedovanja po umrlem F. P. B. ni družba, ki je samostojna pravna oseba in smrt družbenika na njeno pravno subjektiviteto (načelno) ne vpliva. Predmet dedovanja po prvem odstavku 416. člena ZGD je samo zapustnikov poslovni delež, ki tudi predstavlja edino družbenikovo premoženje kot zapuščino v družbi z vsemi korporacijskimi pravicami, ki iz tega deleža izhajajo.
nujni delež - izračunanje nujnega deleža - ugotovitev vrednosti zapuščine - vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža - darila dana osebam, ki niso zakoniti dediči
Vrednost tožnikovega nujnega deleža in s tem obseg prikrajšanja nujnega deleža, zaradi katerega naj bi se vračalo zatrjevano darilo, je odvisna od vrednosti zapuščine, ta pa od vprašanja, ali je vrednosti čiste zapuščine potrebno prišteti vrednost spornih izročenih nepremičnin. Ker sta toženca drugi osebi v smislu petega odstavka 28. člena ZD, nepremičnine pa sta pridobila na podlagi 7 let pred zapustnikovo smrtjo sklenjene pogodbe, jima ne glede na vprašanje o zatrjevani neodplačnosti te pogodbe nepremičnin ni potrebno vračati. Druge osebe v smislu petega odstavka 28. člena ZD vračajo le darila, ki jih je zapustnik dal v zadnjem letu svojega življenja.
Doplačilo nujnega deleža do višine vrednosti zakonitega deleža je lahko sodedič prevzemnika kmetije zahteval le v primerih, ki jih je določal 19. člen ZDKG/73. Na druge primere, ki niso bili predpisani v času dedovanja, navedene obveznosti prevzemnika kmetije ni mogoče širiti.
Zakonodajalec bi spremembo statusa kmetije upošteval v 19. členu, če bi bil tak njegov namen. Poleg tega pa je sporna kmetija izgubila svoj status šele na podlagi določb novega zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG/95), ki je bil objavljen šele 8.12.1995. Ta zakon na pogoje že pravnomočno zaključenih zapuščinskih postopkov ni mogel vplivati. Sicer pa v svojem 19. členu ureja isto problematiko, kot jo je 19. člen preje veljavnega ZDKG/73, le da ob odtujitvi podedovane zaščitene kmetije pozna še oddajo kmetije v zakup kot dodaten razlog za nastanek doplačilnih obveznosti prevzemnika kmetije (ter tudi ta zakon kot razlog za doplačilno obveznost ne uveljavlja spremembe statusa kmetije).
razveza izročilne pogodbe - izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - preklic izročitve - velika nehvaležnost kot pravni standard
Pravnemu standardu velike nehvaležnosti kot razlogu za preklic izročitve premoženja iz prvega odstavka 115. člena Zakona o dedovanju (ZD), sta nižji sodišči dali pravo vsebino. Za ta pravni standard je mogoče uporabiti kot merilo določneje opredeljene vzroke za razdedinjenje dediča iz 1. in 2. točke prvega odstavka 42. člena ZD. Če namreč oporočitelj lahko iz tam naštetih razlogov razdedini dediča glede pričakovane dediščine, ni videti razloga, da to ne bi veljalo za preklic izročitve premoženja za izročiteljevega življenja. Po navedenih določbah lahko oporočitelj dediča razdedini, če se je ta s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom ali če je naklepoma storil zoper njega kakšno hujše kaznivo dejanje. Za slednje tožeča stranka niti ne trdi, da bi šlo. Za dejanje svojega moža, ki je vsekakor obsojanja vredno, pa toženka ne odgovarja in ji ga ni mogoče pripisati kot razlog za preklic izročitve. Kar zadeva kršitev moralnih dolžnosti, pa spet ni mogoče toženkinega dejanja, ko ni posegla v prepir med tožnico in svojim možem, ki se je sprevrgel v surov obračun slednjega s tožnico, presoditi kot kršitve moralne dolžnosti, kakršno opredeljuje zakon. Zopet je namreč mogoče trditi, da je takratna nedejavnost toženke in potem še, ko materi ni ponudila pomoči, obsojanja vredna. Vendar zakon terja, da gre za hujšo kršitev moralne obveznosti, ki pa je ni mogoče opredeliti kot takšne ob obravnavanem enkratnem dogodku, ob očitnem takratnem razburjenju vseh udeležencev, ob dejstvu, da se ni nič podobnega ponovilo. Ko zakon nekako izenačuje kršitev moralnih dolžnosti in storitev kaznivega dejanja zoper oporočitelja oziroma izročevalca, pri tem pa terja hujše naklepno kaznivo dejanje, je očitno, da mora biti tudi kršitev moralne obveznosti tako hude oblike, da je možna primerjava.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe
Pri odločanju o utemeljenosti zahteve za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni mogoče upoštevati samo preteklih dogodkov, ampak je treba upoštevati tudi možnost nadaljnjega izvrševanja pogodbe.
ZPP (1977) člen 8, 354, 354/1, 421, 421-9.ZD člen 59.
revizija - dovoljenost revizije - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - pogoji za veljavnost oporoke - razveljavitev oporoke - oporočna sposobnost
Dokaz, ki je bil že predlagan v prejšnem postopku in izrecno ter obrazloženo zavrnjen, ne more predstavljati novega dokaza v smislu 9. točke 421. člena ZPP.
vračunanje daril in volil v dedni delež - stroški za preživljanje dediča - nadaljnje šolanje dediča
Po 2. odstavku 54. člena ZD odloči sodišče o tem, ali in koliko naj se vračunajo v njegov dedni delež izdatki, ki jih je imel zapustnik z nadaljnjim šolanjem dediča, glede na okoliščine, upoštevajoč predvsem vrednost zapuščine ter stroške za šolanje in usposobitev drugih dedičev za samostojno življenje. Vendar pa sodišče odloča o tem, ali naj se izdatki nadaljnjega šolanja dediča vračunajo v njegov dedni delež šele, če ugotovi, da je te izdatke dejansko kril zapustnik.
zastaranje tožbe - pretrganje zastaranja - zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža
Dednopravni zahtevki se primarno rešujejo v zapuščinskem postopku, v pravdnem postopku le v primeru spornih dejstev, od katerih je odvisna kakšna pravica dedičev (210. in naslednji členi ZD). Tako mora nujni dedič tudi vrnitev daril zahtevati (primarno) v zapuščinskem postopku, v katerem lahko sodišče tudi odloči o vrnitvi daril, če so obdarjenci udeleženci v postopku in če zahtevek priznajo. V nasprotnem primeru pa lahko nujni dediči tak zahtevek uveljavljajo v pravdi. V obeh primerih je rok za uveljavljanje zahtevka za vrnitev daril enak: tri leta. Vendar pa se tak rok pretrga takrat, ko nujni dedič prvič postavi zahtevek za vrnitev daril v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnega deleža ne glede na to ali je zahtevo postavil v zapuščinskem postopku (praviloma) ali v tožbi. Rezultat postavljenega zahtevka je enak: zastaranje je pretrgano. Sodna praksa in tudi večina pravnih teoretikov je enotna v stališču, da so (vsi) roki, predpisani v ZD, zastaralni. Zato je tudi potrebno upoštevati pretrganje teh rokov, ko upravičeni (nujni) dedič uveljavi svojo pravico pred sodiščem (388. člen ZOR). Zahtevek za vrnitev daril v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnih deležev torej ni zastaran, če je nujni dedič že v zapuščinskem postopku uveljavljal to svojo pravico.
ZD člen 106, 115, 115/2, 115/3, 120, 120/3.ZOR člen 111.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja - izročilna pogodba - preklic izročitve - razveza pogodbe
V takih primerih, ko izročevalec premoženja brez utemeljenih razlogov odklanja pravilno ponudene izpolnitve prevzemnika premoženja, ni mogoče govoriti o prevzemnikovem neizpolnjevanju pogodbe. Izročevalec premoženja v takih okoliščinah ni upravičen zahtevati razveze pogodbe, saj pogodbe ne more razdreti pogodbenik, ki s svojim ravnanjem preprečuje sopogodbeniku izpolnjevanje njegovih obveznosti, niti niso podane kakšne druge okolnosti, ki bi utemeljevale razvezo pogodbe. Pri tem je še pomembno, da je toženec po ugotovitvah nižjih sodišč pripravljen še naprej izpolnjevati s pogodbo prevzete obveznosti.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - preužitkarska pogodba - razveza pogodbe
Preužitkarska pogodba je odplačna in tvegana. Tvegana narava pogodbe pa sama po sebi ne izključuje možnosti, da gre za mešano pogodbo to je za delno neodplačno (darilno), ki omogoča prikrajšanemu nujnemu dediču, da zahteva vrnitev darila v zapuščino v obsegu, kolikor je njegov nujni delež prikrajšan. Toda v revizijskem postopku ni mogoče spreminjati tožbe (prvi odstavek 190. člena ZPP), niti ni dopustno posegati v dejansko podlago spora (tretji odstavek 385. člena ZPP).