Doplačilo nujnega deleža do višine vrednosti zakonitega deleža je lahko sodedič prevzemnika kmetije zahteval le v primerih, ki jih je določal 19. člen ZDKG/73. Na druge primere, ki niso bili predpisani v času dedovanja, navedene obveznosti prevzemnika kmetije ni mogoče širiti.
Zakonodajalec bi spremembo statusa kmetije upošteval v 19. členu, če bi bil tak njegov namen. Poleg tega pa je sporna kmetija izgubila svoj status šele na podlagi določb novega zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG/95), ki je bil objavljen šele 8.12.1995. Ta zakon na pogoje že pravnomočno zaključenih zapuščinskih postopkov ni mogel vplivati. Sicer pa v svojem 19. členu ureja isto problematiko, kot jo je 19. člen preje veljavnega ZDKG/73, le da ob odtujitvi podedovane zaščitene kmetije pozna še oddajo kmetije v zakup kot dodaten razlog za nastanek doplačilnih obveznosti prevzemnika kmetije (ter tudi ta zakon kot razlog za doplačilno obveznost ne uveljavlja spremembe statusa kmetije).
razveza izročilne pogodbe - izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - preklic izročitve - velika nehvaležnost kot pravni standard
Pravnemu standardu velike nehvaležnosti kot razlogu za preklic izročitve premoženja iz prvega odstavka 115. člena Zakona o dedovanju (ZD), sta nižji sodišči dali pravo vsebino. Za ta pravni standard je mogoče uporabiti kot merilo določneje opredeljene vzroke za razdedinjenje dediča iz 1. in 2. točke prvega odstavka 42. člena ZD. Če namreč oporočitelj lahko iz tam naštetih razlogov razdedini dediča glede pričakovane dediščine, ni videti razloga, da to ne bi veljalo za preklic izročitve premoženja za izročiteljevega življenja. Po navedenih določbah lahko oporočitelj dediča razdedini, če se je ta s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom ali če je naklepoma storil zoper njega kakšno hujše kaznivo dejanje. Za slednje tožeča stranka niti ne trdi, da bi šlo. Za dejanje svojega moža, ki je vsekakor obsojanja vredno, pa toženka ne odgovarja in ji ga ni mogoče pripisati kot razlog za preklic izročitve. Kar zadeva kršitev moralnih dolžnosti, pa spet ni mogoče toženkinega dejanja, ko ni posegla v prepir med tožnico in svojim možem, ki se je sprevrgel v surov obračun slednjega s tožnico, presoditi kot kršitve moralne dolžnosti, kakršno opredeljuje zakon. Zopet je namreč mogoče trditi, da je takratna nedejavnost toženke in potem še, ko materi ni ponudila pomoči, obsojanja vredna. Vendar zakon terja, da gre za hujšo kršitev moralne obveznosti, ki pa je ni mogoče opredeliti kot takšne ob obravnavanem enkratnem dogodku, ob očitnem takratnem razburjenju vseh udeležencev, ob dejstvu, da se ni nič podobnega ponovilo. Ko zakon nekako izenačuje kršitev moralnih dolžnosti in storitev kaznivega dejanja zoper oporočitelja oziroma izročevalca, pri tem pa terja hujše naklepno kaznivo dejanje, je očitno, da mora biti tudi kršitev moralne obveznosti tako hude oblike, da je možna primerjava.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe
Pri odločanju o utemeljenosti zahteve za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni mogoče upoštevati samo preteklih dogodkov, ampak je treba upoštevati tudi možnost nadaljnjega izvrševanja pogodbe.
vračunanje daril in volil v dedni delež - stroški za preživljanje dediča - nadaljnje šolanje dediča
Po 2. odstavku 54. člena ZD odloči sodišče o tem, ali in koliko naj se vračunajo v njegov dedni delež izdatki, ki jih je imel zapustnik z nadaljnjim šolanjem dediča, glede na okoliščine, upoštevajoč predvsem vrednost zapuščine ter stroške za šolanje in usposobitev drugih dedičev za samostojno življenje. Vendar pa sodišče odloča o tem, ali naj se izdatki nadaljnjega šolanja dediča vračunajo v njegov dedni delež šele, če ugotovi, da je te izdatke dejansko kril zapustnik.
ZPP (1977) člen 8, 354, 354/1, 421, 421-9.ZD člen 59.
revizija - dovoljenost revizije - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - pogoji za veljavnost oporoke - razveljavitev oporoke - oporočna sposobnost
Dokaz, ki je bil že predlagan v prejšnem postopku in izrecno ter obrazloženo zavrnjen, ne more predstavljati novega dokaza v smislu 9. točke 421. člena ZPP.
zastaranje tožbe - pretrganje zastaranja - zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža
Dednopravni zahtevki se primarno rešujejo v zapuščinskem postopku, v pravdnem postopku le v primeru spornih dejstev, od katerih je odvisna kakšna pravica dedičev (210. in naslednji členi ZD). Tako mora nujni dedič tudi vrnitev daril zahtevati (primarno) v zapuščinskem postopku, v katerem lahko sodišče tudi odloči o vrnitvi daril, če so obdarjenci udeleženci v postopku in če zahtevek priznajo. V nasprotnem primeru pa lahko nujni dediči tak zahtevek uveljavljajo v pravdi. V obeh primerih je rok za uveljavljanje zahtevka za vrnitev daril enak: tri leta. Vendar pa se tak rok pretrga takrat, ko nujni dedič prvič postavi zahtevek za vrnitev daril v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnega deleža ne glede na to ali je zahtevo postavil v zapuščinskem postopku (praviloma) ali v tožbi. Rezultat postavljenega zahtevka je enak: zastaranje je pretrgano. Sodna praksa in tudi večina pravnih teoretikov je enotna v stališču, da so (vsi) roki, predpisani v ZD, zastaralni. Zato je tudi potrebno upoštevati pretrganje teh rokov, ko upravičeni (nujni) dedič uveljavi svojo pravico pred sodiščem (388. člen ZOR). Zahtevek za vrnitev daril v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnih deležev torej ni zastaran, če je nujni dedič že v zapuščinskem postopku uveljavljal to svojo pravico.
ZD člen 106, 115, 115/2, 115/3, 120, 120/3.ZOR člen 111.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja - izročilna pogodba - preklic izročitve - razveza pogodbe
V takih primerih, ko izročevalec premoženja brez utemeljenih razlogov odklanja pravilno ponudene izpolnitve prevzemnika premoženja, ni mogoče govoriti o prevzemnikovem neizpolnjevanju pogodbe. Izročevalec premoženja v takih okoliščinah ni upravičen zahtevati razveze pogodbe, saj pogodbe ne more razdreti pogodbenik, ki s svojim ravnanjem preprečuje sopogodbeniku izpolnjevanje njegovih obveznosti, niti niso podane kakšne druge okolnosti, ki bi utemeljevale razvezo pogodbe. Pri tem je še pomembno, da je toženec po ugotovitvah nižjih sodišč pripravljen še naprej izpolnjevati s pogodbo prevzete obveznosti.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - preužitkarska pogodba - razveza pogodbe
Preužitkarska pogodba je odplačna in tvegana. Tvegana narava pogodbe pa sama po sebi ne izključuje možnosti, da gre za mešano pogodbo to je za delno neodplačno (darilno), ki omogoča prikrajšanemu nujnemu dediču, da zahteva vrnitev darila v zapuščino v obsegu, kolikor je njegov nujni delež prikrajšan. Toda v revizijskem postopku ni mogoče spreminjati tožbe (prvi odstavek 190. člena ZPP), niti ni dopustno posegati v dejansko podlago spora (tretji odstavek 385. člena ZPP).
Odstop dednega deleža sodediču pomeni pogodbo civilnega prava, obligacijskopravno razmerje pa med sodediči nastane v takem primeru že s trenutkom sklenitve sporazuma in podpisom le tega pred sodiščem (in ne morda s trenutkom izdaje sklepa o dedovanju, ki je le deklaratornega pomena).
Pravna podlaga darilne pogodbe je v neodplačni naklonitvi neke premoženjske koristi v korist obdarjencev, kar je lahko pogojeno z različnimi motivi (nagibi). Nagib je zato lahko tako pomemben, da darila brez njega ne bi bilo in s tem postane del pravne podlage darilne pogodbe. Če je zaradi pozneje nastalih okoliščin odpadla podlaga pravnega posla (prvi odstavek 51. člena ZOR), je s tem posel prenehal veljati. Kar sta stranki v izvrševanje pogodbe dali ali prejeli, imata pravico zahtevati nazaj oziroma sta to dolžni vrniti (četrti odstavek 210. člena ZOR). Zato ni mogoče zahtevati razveljavitve pogodbe, ker le-ta preneha veljati, pač pa je mogoče zahtevati le vrnitev darila."
preužitkarska pogodba (pogodba o dosmrtnem preživljanju - izročilna pogodba) - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - aktivna legitimacija dedičev
120. člen ZD v drugem in tretjem odstavku ureja možnost pogodbene stranke, da zahteva razvezo pogodbe. V drugem odstavku ureja primere, ko pogodbeni stranki živita skupaj, pa se njuno razmerje tako omaje, da postane skupno življenje neznosno. Pravica do razveze pogodbe zaradi neznosnosti skupnega življenje je osebna pravica in ne preide na dediče. To je tudi razumljivo, saj je neznosnost skupnega življenja odvisna od subjektivne presoje prizadetega. Drugače je z razvezo pogodbe zaradi neizpolnjevanja obveznosti, ki je urejena v tretjem odstavku 120. člena ZD. Izpolnjevanje pogodbe se presoja po objektivnih kriterijih, saj gre za premoženjsko pravico, ki preide na dediče. Če je torej F.K. za časa svojega življenja imel pravico zahtevati razvezo pogodbe iz razloga, ker P. nista izpolnjevala svojih obveznosti, ta pravica pripada tudi njegovim dedičem.
ZDen člen 74, 78, 78/1.ZD člen 123, 125. ZDKZ člen 5.
zahteva za varstvo zakonitosti - denacionalizacija - dedovanje zaščitene kmetije
Zahteva za varstvo zakonitosti utemeljeno opredeljuje kot zmotno stališče sodišča druge stopnje, da je pri odločanju o dedovanju denacionaliziranega premoženja treba uporabiti specialne določbe o dedovanju zaščitenih kmetij (v času smrti zapustnice ZDKZ) samo tedaj, če je bila (z denacionalizacijo nastala) zapuščina del zaščitene kmetije že v času podržavljenja.
Gotovo je, da je za presojo, katere predpise o dedovanju je potrebno uporabiti, pomemben trenutek uvedbe dedovanja. Gotovo je tudi, da v nobenem primeru - torej ne v primerih, ko se zapuščina obravnava po ZD, ne v primerih, ko se obravnava po kakšnem specialnem predpisu - ni mogoče šteti kot trenutka uvedbe dedovanja nekega trenutka, ki je pred smrtjo zapustnika. To zadošča za presojo, da je dedovanje po zapustnici, ki je umrla l.1983, bilo uvedeno v času, ko je že veljala posebna ureditev dedovanja zaščitenih kmetij (ZDKZ).
ZD člen 106, 117. ZOR člen 67, 67/1, 73. Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 11, 21, 21/2, 24.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - preužitkarska pogodba - izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - pogoji za veljavnost pogodbe - neobličnost pogodbe - izpolnitev pogodbe, ki ji manjka oblika
Sodišči nižjih stopenj sta pravilno ocenili, da navedena pogodba ni kupoprodajna (ker nima ustreznih elementov) in tudi ne izročilna pogodba po določilu 106. člena ZD (ker tožnik ni bil potomec Ž.). Pravilno sta tudi zaključili, da sporna pogodba ne predstavlja pogodbe o dosmrtnem preživljanju (po 117. členu ZD), ker niso bile izpolnjene ustrezne predpostavke (predvsem ne iz četrtega in petega odstavka 117. člena), ki niso le pomanjkljivosti oblike (iz četrtega odstavka) pač pa za nastanek oziroma veljavnost pogodbe obvezna sestavina (peti odstavek).
Bistvena sestavina preužitkarske ali sploh kakšne druge mogoče izročilne pogodbe obligacijskega prava je okolnost, da lastnik izroči svoje premoženje prevzemniku proti zavezi le-tega, da bo izpolnjeval s pogodbo prevzete obveznosti (praviloma gre za oskrbo, preživljanje izročevalca in podobno). Za pogodbe obligacijskega prava načeloma ni zahtevana oblika (prvi odstavek 67. člena ZOR). Kadar pa je ta predpisana a jo pogodbenika ne spoštujeta, lahko pogodba po določilu 73. člena ZOR postane veljavna, če je v celoti ali v pretežnem delu izpolnjena dogovorjena obveznost (pri čemer je potrebno upoštevati tudi namen, zaradi katerega je oblika predpisana).
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS03801
ZTLR člen 20. ZPPSL 1989 člen 129, 129/1, 130, 130/1. ZGD člen 2, 3.ZD člen 145, 145/1, 145/2, 145/3.ZDen člen 78, 78/2. ZPP (1977) člen 201.
pridobitev lastninske pravice - prodaja dolžnika kot pravne osebe v stečajnem postopku - pravne posledice prodaje stečajnega dolžnika - delitev dediščine - skupnost dedičev - upravljanje in razpolaganje z dediščino - enotno sosporništvo
Tožeča stranka navaja, da je pridobila lastninsko pravico na podlagi pravnega posla, toda to ne drži. V prodajni pogodbi z dne 17.7.1992 in v sklepu Temeljnega sodišča v N. G., enote v N. G., opr. št. St ../90 je zapisano, da je tožeča stranka kupila O. g. p. p.o. - v stečaju kot pravno osebo in ne le posameznih premičnih in nepremičnih stvari ter pravic. Nakup je v skladu z določili 129. in 130. člena tedaj veljavnega Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL, Ur.l. SFRJ, št. 84/89), ki urejajo prodajo stečajnega dolžnika kot pravne osebe, ustavitev stečajnega postopka in nadaljevanje zoper stečajno maso, ki jo zastopa stečajni upravitelj. S prodajo podjetja kot stečajnega dolžnika le-to še naprej obstaja.
Po določilu drugega odstavka 78. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen, Ur.l. RS, št. 27/91 do 44/97) pokojnikova zapuščina preide na njegove dediče z dnem pravnomočne odločbe o denacionalizaciji, po določilu 145. člena Zakona o dedovanju (ZD, Ur.l. SRS, št. 15/76 do RS, št. 82/94) pa dediči upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno vse do pravnomočnosti sklepa o dedovanju, s katerim sodišče določi njihove deleže. Ker do pravnomočnosti izpodbijane sodbe še ni bil izdan sklep o dedovanju, je torej obstojala skupnost dedičev in sta sodišči prve in druge stopnje pravilno šteli, da gre med njimi za nujno in enotno sosporništvo po določilu 201. člena ZPP.
dedovanje na podlagi zakona - krog zakonitih dedičev - izvenzakonska skupnost - dedna pravica izvenzakonskega partnerja
Tožnica še v reviziji priznava, da ves čas nista živela skupaj in pojasnjuje zadržke, njuno skupno preživljanje počitnic in vikendov pa je bilo le občasno in ne zadošča za ugotovitev, da je šlo med njima za dalj časa trajajočo življenjsko skupnost. V L. sta živela ločeno, imela sta vsak svoje gospodinjstvo in ekonomske skupnosti tožnica ne izkazuje, pa tudi sosedi pokojnega, ki so tožnico sicer poznali, je niso šteli za njegovo ženo.
vsebina oporoke - razlaga oporoke - oporočiteljev pravi namen
Temeljna dejanska ugotovitev izpodbijane sodbe je, da se je zapustnica v sporni listini zmotila pri navedbi parcelne številke zemljišča, od katerega je s to oporočno listino volila tožnikoma del v izmeri 1000 m2. Revizija si zato brez podlage v dejanskih ugotovitvah izpodbijane sodbe za izhodišče materialnopravne graje jemlje trditev, da je zapustnica po zapisu sporne oporočne listine odsvojila predmet volila, namreč parcelo, ki je v listini zapisana, in seveda ne parcelo, katere del je bil po ugotovljeni njeni resnični volji predmet volila in katere lastnica je bila tudi še ob smrti.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS03732
ZD člen 110, 110/1.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - odplačnost izročilne pogodbe
Če se kateri od dedičev ni strinjal z izročitvijo in razdelitvijo premoženja, se tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim dedičem, v skladu z določbo 110. člena ZD štejejo za darila. Zato se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem. Zakonsko domnevo, da je v takem primeru šlo za darilo, je seveda mogoče izpodbiti. Prav to je toženki v obravnavani zadevi tudi uspelo. Dokazala je, da je bila izročilna pogodba z dne 18.4.1975 odplačne narave, saj iz dejanskih ugotovitev obeh nižjih sodišč izhaja, da je vrednost njenih obveznosti po tej pogodbi znatno presegla vrednost prejetega premoženja.
darilna pogodba za primer smrti - ničnost - uveljavljanje ničnosti - odpoved dediščini - odpoved neuvedenemu dedovanju
Darilna pogodba za primer smrti je bila sklenjena potem, ko se je tožnica že veljavno odpovedala dedovanju po očetu. V takih okoliščinah pogodba ni bila sklenjena njej v škodo.
Pogodba ne glede na svojo vsebino ni prizadela nobene tožničine pravice ali koristi. Zato je tožnica ni upravičena izpodbijati, saj nima položaja zainteresirane osebe (109.čl. zakona o obligacijskih razmerjih).
izročitev in razdelitev premoženja za življenja - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe po smrti preživljanca
Ko je tožnica dne 14.2.1994 umrla, je pravna podlaga za razvezo pogodbe, ki je temeljila na neznosnosti skupnega življenja, odpadla. Pravica zahtevati razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju zaradi neznosnosti skupnega življenja je osebna pravica pogodbenih strank in zato ne preide na njihove dediče. Zato zgolj zaradi odnosov med pogodbeniki, tudi, če bi bili ti res slabi, dediči nimajo pravice zahtevati razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Samo v primerih, ko je kateri izmed pogodbenikov že za časa svojega življenja imel pravico zahtevati razvezo pogodbe iz razloga, da drugi pogodbenik ni izpolnjeval svojih obveznosti, ta pravica pripada tudi njegovim dedičem. Samo taka pravica je po svojem značaju premoženjska pravica, ki ni osebne narave (2. člen ZD) in temelji na 3. odstavku 120. člena ZD.
Po določilu 307. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) je predmet izpolnitve v izvršitvi tistega, kar je vsebina obveznosti; zato je niti dolžnik ne more izpolniti s čim drugim, niti ne more upnik zahtevati kaj drugega. Ker sta tožnika glede na ugotovitve sodišč nižjih stopenj dala tožnikoma na razpolago stanovanjske prostore v skladu z obveznostmi iz sodne poravnave, s katero so stranke dogovorile spremembo izročilne pogodbe o bivalnih prostorih tožnikov, imata tožnika sedaj pravico in možnost bivati v novi hiši tožencev. Njun zahtevek, da morata toženca popraviti staro hišo ali jima plačati namesto tega 1,750.000,00 SIT, glede na zgoraj navedeno dejansko in pravno podlago, ni utemeljen.