preužitkarska pogodba (pogodba o dosmrtnem preživljanju - izročilna pogodba) - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - aktivna legitimacija dedičev
120. člen ZD v drugem in tretjem odstavku ureja možnost pogodbene stranke, da zahteva razvezo pogodbe. V drugem odstavku ureja primere, ko pogodbeni stranki živita skupaj, pa se njuno razmerje tako omaje, da postane skupno življenje neznosno. Pravica do razveze pogodbe zaradi neznosnosti skupnega življenje je osebna pravica in ne preide na dediče. To je tudi razumljivo, saj je neznosnost skupnega življenja odvisna od subjektivne presoje prizadetega. Drugače je z razvezo pogodbe zaradi neizpolnjevanja obveznosti, ki je urejena v tretjem odstavku 120. člena ZD. Izpolnjevanje pogodbe se presoja po objektivnih kriterijih, saj gre za premoženjsko pravico, ki preide na dediče. Če je torej F.K. za časa svojega življenja imel pravico zahtevati razvezo pogodbe iz razloga, ker P. nista izpolnjevala svojih obveznosti, ta pravica pripada tudi njegovim dedičem.
Odstop dednega deleža sodediču pomeni pogodbo civilnega prava, obligacijskopravno razmerje pa med sodediči nastane v takem primeru že s trenutkom sklenitve sporazuma in podpisom le tega pred sodiščem (in ne morda s trenutkom izdaje sklepa o dedovanju, ki je le deklaratornega pomena).
Pravna podlaga darilne pogodbe je v neodplačni naklonitvi neke premoženjske koristi v korist obdarjencev, kar je lahko pogojeno z različnimi motivi (nagibi). Nagib je zato lahko tako pomemben, da darila brez njega ne bi bilo in s tem postane del pravne podlage darilne pogodbe. Če je zaradi pozneje nastalih okoliščin odpadla podlaga pravnega posla (prvi odstavek 51. člena ZOR), je s tem posel prenehal veljati. Kar sta stranki v izvrševanje pogodbe dali ali prejeli, imata pravico zahtevati nazaj oziroma sta to dolžni vrniti (četrti odstavek 210. člena ZOR). Zato ni mogoče zahtevati razveljavitve pogodbe, ker le-ta preneha veljati, pač pa je mogoče zahtevati le vrnitev darila."
ZDen člen 74, 78, 78/1.ZD člen 123, 125. ZDKZ člen 5.
zahteva za varstvo zakonitosti - denacionalizacija - dedovanje zaščitene kmetije
Zahteva za varstvo zakonitosti utemeljeno opredeljuje kot zmotno stališče sodišča druge stopnje, da je pri odločanju o dedovanju denacionaliziranega premoženja treba uporabiti specialne določbe o dedovanju zaščitenih kmetij (v času smrti zapustnice ZDKZ) samo tedaj, če je bila (z denacionalizacijo nastala) zapuščina del zaščitene kmetije že v času podržavljenja.
Gotovo je, da je za presojo, katere predpise o dedovanju je potrebno uporabiti, pomemben trenutek uvedbe dedovanja. Gotovo je tudi, da v nobenem primeru - torej ne v primerih, ko se zapuščina obravnava po ZD, ne v primerih, ko se obravnava po kakšnem specialnem predpisu - ni mogoče šteti kot trenutka uvedbe dedovanja nekega trenutka, ki je pred smrtjo zapustnika. To zadošča za presojo, da je dedovanje po zapustnici, ki je umrla l.1983, bilo uvedeno v času, ko je že veljala posebna ureditev dedovanja zaščitenih kmetij (ZDKZ).
ZD člen 106, 117. ZOR člen 67, 67/1, 73. Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 11, 21, 21/2, 24.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - preužitkarska pogodba - izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - pogoji za veljavnost pogodbe - neobličnost pogodbe - izpolnitev pogodbe, ki ji manjka oblika
Sodišči nižjih stopenj sta pravilno ocenili, da navedena pogodba ni kupoprodajna (ker nima ustreznih elementov) in tudi ne izročilna pogodba po določilu 106. člena ZD (ker tožnik ni bil potomec Ž.). Pravilno sta tudi zaključili, da sporna pogodba ne predstavlja pogodbe o dosmrtnem preživljanju (po 117. členu ZD), ker niso bile izpolnjene ustrezne predpostavke (predvsem ne iz četrtega in petega odstavka 117. člena), ki niso le pomanjkljivosti oblike (iz četrtega odstavka) pač pa za nastanek oziroma veljavnost pogodbe obvezna sestavina (peti odstavek).
Bistvena sestavina preužitkarske ali sploh kakšne druge mogoče izročilne pogodbe obligacijskega prava je okolnost, da lastnik izroči svoje premoženje prevzemniku proti zavezi le-tega, da bo izpolnjeval s pogodbo prevzete obveznosti (praviloma gre za oskrbo, preživljanje izročevalca in podobno). Za pogodbe obligacijskega prava načeloma ni zahtevana oblika (prvi odstavek 67. člena ZOR). Kadar pa je ta predpisana a jo pogodbenika ne spoštujeta, lahko pogodba po določilu 73. člena ZOR postane veljavna, če je v celoti ali v pretežnem delu izpolnjena dogovorjena obveznost (pri čemer je potrebno upoštevati tudi namen, zaradi katerega je oblika predpisana).
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS03801
ZTLR člen 20. ZPPSL 1989 člen 129, 129/1, 130, 130/1. ZGD člen 2, 3.ZD člen 145, 145/1, 145/2, 145/3.ZDen člen 78, 78/2. ZPP (1977) člen 201.
pridobitev lastninske pravice - prodaja dolžnika kot pravne osebe v stečajnem postopku - pravne posledice prodaje stečajnega dolžnika - delitev dediščine - skupnost dedičev - upravljanje in razpolaganje z dediščino - enotno sosporništvo
Tožeča stranka navaja, da je pridobila lastninsko pravico na podlagi pravnega posla, toda to ne drži. V prodajni pogodbi z dne 17.7.1992 in v sklepu Temeljnega sodišča v N. G., enote v N. G., opr. št. St ../90 je zapisano, da je tožeča stranka kupila O. g. p. p.o. - v stečaju kot pravno osebo in ne le posameznih premičnih in nepremičnih stvari ter pravic. Nakup je v skladu z določili 129. in 130. člena tedaj veljavnega Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL, Ur.l. SFRJ, št. 84/89), ki urejajo prodajo stečajnega dolžnika kot pravne osebe, ustavitev stečajnega postopka in nadaljevanje zoper stečajno maso, ki jo zastopa stečajni upravitelj. S prodajo podjetja kot stečajnega dolžnika le-to še naprej obstaja.
Po določilu drugega odstavka 78. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen, Ur.l. RS, št. 27/91 do 44/97) pokojnikova zapuščina preide na njegove dediče z dnem pravnomočne odločbe o denacionalizaciji, po določilu 145. člena Zakona o dedovanju (ZD, Ur.l. SRS, št. 15/76 do RS, št. 82/94) pa dediči upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno vse do pravnomočnosti sklepa o dedovanju, s katerim sodišče določi njihove deleže. Ker do pravnomočnosti izpodbijane sodbe še ni bil izdan sklep o dedovanju, je torej obstojala skupnost dedičev in sta sodišči prve in druge stopnje pravilno šteli, da gre med njimi za nujno in enotno sosporništvo po določilu 201. člena ZPP.
dedovanje na podlagi zakona - krog zakonitih dedičev - izvenzakonska skupnost - dedna pravica izvenzakonskega partnerja
Tožnica še v reviziji priznava, da ves čas nista živela skupaj in pojasnjuje zadržke, njuno skupno preživljanje počitnic in vikendov pa je bilo le občasno in ne zadošča za ugotovitev, da je šlo med njima za dalj časa trajajočo življenjsko skupnost. V L. sta živela ločeno, imela sta vsak svoje gospodinjstvo in ekonomske skupnosti tožnica ne izkazuje, pa tudi sosedi pokojnega, ki so tožnico sicer poznali, je niso šteli za njegovo ženo.
vsebina oporoke - razlaga oporoke - oporočiteljev pravi namen
Temeljna dejanska ugotovitev izpodbijane sodbe je, da se je zapustnica v sporni listini zmotila pri navedbi parcelne številke zemljišča, od katerega je s to oporočno listino volila tožnikoma del v izmeri 1000 m2. Revizija si zato brez podlage v dejanskih ugotovitvah izpodbijane sodbe za izhodišče materialnopravne graje jemlje trditev, da je zapustnica po zapisu sporne oporočne listine odsvojila predmet volila, namreč parcelo, ki je v listini zapisana, in seveda ne parcelo, katere del je bil po ugotovljeni njeni resnični volji predmet volila in katere lastnica je bila tudi še ob smrti.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS03732
ZD člen 110, 110/1.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - odplačnost izročilne pogodbe
Če se kateri od dedičev ni strinjal z izročitvijo in razdelitvijo premoženja, se tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim dedičem, v skladu z določbo 110. člena ZD štejejo za darila. Zato se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem. Zakonsko domnevo, da je v takem primeru šlo za darilo, je seveda mogoče izpodbiti. Prav to je toženki v obravnavani zadevi tudi uspelo. Dokazala je, da je bila izročilna pogodba z dne 18.4.1975 odplačne narave, saj iz dejanskih ugotovitev obeh nižjih sodišč izhaja, da je vrednost njenih obveznosti po tej pogodbi znatno presegla vrednost prejetega premoženja.
darilna pogodba za primer smrti - ničnost - uveljavljanje ničnosti - odpoved dediščini - odpoved neuvedenemu dedovanju
Darilna pogodba za primer smrti je bila sklenjena potem, ko se je tožnica že veljavno odpovedala dedovanju po očetu. V takih okoliščinah pogodba ni bila sklenjena njej v škodo.
Pogodba ne glede na svojo vsebino ni prizadela nobene tožničine pravice ali koristi. Zato je tožnica ni upravičena izpodbijati, saj nima položaja zainteresirane osebe (109.čl. zakona o obligacijskih razmerjih).
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS03676
ZOR člen 148, 148/2, 557, 557/1.ZD člen 142, 142/1.
posojilo - učinki pogodbe med pogodbenikoma in njunimi pravnimi nasledniki - vračilo posojila - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
Sodišče prve stopnje kot temelj obveznosti tožene stranke pravilno navaja 2. odstavek 148. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 - 57/89 in Uradni list RS, št. 1/91-I, v nadaljevanju ZOR) ki pravi, da ima pogodba učinek tudi za univerzalne pravne naslednike pogodbenih strank, razen, če je v pogodbi določeno kaj drugega, ali če izhaja kaj drugega iz narave same pogodbe. Ne iz narave posojilne pogodbe ne iz sporne pogodbe same ne izhaja kaj drugega.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe po smrti preživljanca
Ko je tožnica dne 14.2.1994 umrla, je pravna podlaga za razvezo pogodbe, ki je temeljila na neznosnosti skupnega življenja, odpadla. Pravica zahtevati razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju zaradi neznosnosti skupnega življenja je osebna pravica pogodbenih strank in zato ne preide na njihove dediče. Zato zgolj zaradi odnosov med pogodbeniki, tudi, če bi bili ti res slabi, dediči nimajo pravice zahtevati razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Samo v primerih, ko je kateri izmed pogodbenikov že za časa svojega življenja imel pravico zahtevati razvezo pogodbe iz razloga, da drugi pogodbenik ni izpolnjeval svojih obveznosti, ta pravica pripada tudi njegovim dedičem. Samo taka pravica je po svojem značaju premoženjska pravica, ki ni osebne narave (2. člen ZD) in temelji na 3. odstavku 120. člena ZD.
Po določilu 307. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) je predmet izpolnitve v izvršitvi tistega, kar je vsebina obveznosti; zato je niti dolžnik ne more izpolniti s čim drugim, niti ne more upnik zahtevati kaj drugega. Ker sta tožnika glede na ugotovitve sodišč nižjih stopenj dala tožnikoma na razpolago stanovanjske prostore v skladu z obveznostmi iz sodne poravnave, s katero so stranke dogovorile spremembo izročilne pogodbe o bivalnih prostorih tožnikov, imata tožnika sedaj pravico in možnost bivati v novi hiši tožencev. Njun zahtevek, da morata toženca popraviti staro hišo ali jima plačati namesto tega 1,750.000,00 SIT, glede na zgoraj navedeno dejansko in pravno podlago, ni utemeljen.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS03614
URS člen 15, 25, 125. ZPP (1977) člen 354, 354/2-4, 354/2-9.ZD člen 102, 117, 117/5, 141.ZOR člen 70, 70/1, 73, 103.
ustavna pravica do pravnega sredstva (pritožba) - dedovanje na podlagi oporoke - neveljavnost oporoke - razpolaganje z naklonjeno stvarjo (preklic oporoke) - pogodba o dosmrtnem preživljanju - neveljavnost pogodb - ničnost - oblika pogodbe - neobličnost pogodbe - izpolnitev pogodbe, ki ji manjka oblika - konvalidacija
O tožnikovem podrejenem tožbenem zahtevku je bilo prvič odločeno šele na pritožbeni stopnji. Sodniki so pri opravljanju svoje sodniške funkcije vezani na ustavo in zakon (125. člen Ustave Republike Slovenije in 3. člen Zakona o sodiščih). Ena od z ustavo varovanih temeljnih človekovih pravic je po določbi 25. člena pravica do pritožbe proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalne skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o pravicah, dolžnostih in pravnih interesih prizadetega. Da ne bi prišlo do kršitve tožnikove z ustavo varovane pravice do pritožbe proti odločbi sicer sodišča druge stopnje, ki pa je prvo odločalo o njegovem podrejenem tožbenem zahtevku, je revizijsko sodišče v tem delu tožnikovo revizijo na podlagi prvega odstavka 15. člena Ustave Republike Slovenije obravnavalo po pravilih pritožbenega postopka. V okviru na podlagi drugega odstavka 365. člena ZPP opravljenega uradnega preizkusa je ugotovilo, da je v tem delu odločanja pred sodiščem druge stopnje prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 4. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, saj sodišče druge stopnje glede na določbo 1. točke 104. člena Zakona o sodiščih ni pristojno za sojenje na prvi stopnji, posledično pa tudi do kršitve iz 9. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, ker je v okviru sojenja na prvi stopnji izdalo sodbo brez glavne obravnave.
Neveljavnost je pravni pojem, ki obsega ničnost in izpodbojnost.
Razlogi neveljavnosti se nanašajo na okoliščine, ki so obstajale v času sklepanja pravnega posla oziroma v obravnavanem primeru v času sestave oporoke. Kasneje nastale okoliščine, kot je tudi primer oporočiteljevega naknadnega razpolaganja z naklonjeno stvarjo, ne vplivajo nazaj na samo veljavnost oporoke. Zato tudi preklic oporoke, ki je predvsem odvisen od oporočiteljeve prave volje, ne vpliva nazaj na veljavnost oporoke. Povedano pomeni, da trditev o preklicu oporoke ne utemeljuje tožbenega zahtevka za ugotovitev neveljavnosti oporoke in je zato v tem delu tožnikova revizija neutemeljena. Trditve o preklicu oporoke so lahko pomembne v zvezi z dajatvenim delom podrejenega tožbenega zahtevka, ki temelji na 141. členu ZD, saj tožnik na podlagi svoje zatrjevane dedne pravice zahteva od toženke, ki tudi zatrjuje svojo dedno pravico, izročitev zapuščine. Odločitev pritožbenega sodišča o tem delu tožbenega zahtevka pa je tako razveljavljena.
Da je ničnost pravnega posla le skrajna sankcija, saj je pogodbo treba v skladu z načelom pacta sunt servanda, če je le mogoče, vzdržati v veljavi, jasno izhaja iz splošne opredelitve pojma ničnosti v prvem odstavku 103. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju: ZOR), ki odkazuje na presojo namena kršenega pravila in z njim v zvezi na kakšno drugo sankcijo oziroma odkazuje na drugačno zakonsko ureditev. Vsebinsko enako določbo ima tudi prvi odstavek 70. člena ZOR v primeru kršitve predpisane oblike, saj tudi ta določba odkazuje na presojo namena kršenega predpisa. Revizijsko sodišče sprejema kot materialnopravno pravilne razloge sodišča druge stopnje, da namen stroge formalne oblike z overitvijo pogodbe po sodniku, kot je bilo določeno v petem odstavku 117. člena ZD, ki je veljal v času sklenitve obravnavane pogodbe, ni v zaščiti širših družbenih interesov. Kljub tudi dednopravnim učinkom takih pogodb je sodna praksa že pred uveljavitvijo ZOR sprejela stališče, da (pretežna) realizacija take pogodbe ozdravi sklenitveno napako v obliki.
ZD člen 214, 214/3. ZTLR člen 16, 16/1, 16/4.ZNP člen 122, 123, 126. ZIP člen 20, 20/1, 239.
zahteva za varstvo zakonitosti - postopek za delitev stvari v solastnini - dedni dogovor - fizična delitev stvari - vsebina dednega dogovora - izvršljivost dednega dogovora
Če je zapuščinsko sodišče štelo, da dedni dogovor, kakršen je bil sklenjen, ne more biti podlaga za izvedbo v zemljiški knjigi, in nato tudi odločilo, da se kljub dogovoru vpiše v zemljiško knjigo solastninski delež, potem ni mogoče pozneje doseči drugačnega vpisa, če ni novega dogovora.
Dedni dogovor je lahko sodna poravnava, in če je sodna poravnava, tudi izvršilni naslov. Vendar pa niso vsi dedni dogovori sodna poravnava. To so lahko le, če izpolnjujejo vse pogoje, ki jih mora imeti pravnomočna sodna odločba oz. pravnomočni izvršilni naslov. Kaj je izvršilni naslov pri delitvi stvari oz. pri delitvi solastne nepremičnine, pa določajo predpisi, na katere se Državno tožilstvo pravilno sklicuje. To je predvsem 3. odstavek 214. člena ZD in 118. - 126. člen ZNP. Če pa že gre za izvršilni naslov, so to določbe 239. člena ZIP v zvezi s 1. odstavkom 20. člena ZIP ter 1. in 4. odstavek 16. člena ZTLR. Po 3. odstavku 214. člena ZD morajo dediči sporazumno predložiti ne le delitev, ampak tudi način delitve, kar pomeni, da mora biti sporazum dedičev določen, tako da ga lahko sodišče navede v sklepu o dedovanju kot podlago za vknjižbo dogovorjene delitve v zemljiški knjigi.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS03586
ZD člen 117.
prodaja nepremičnine - pogodba o dosmrtnem preživljanju - obličnost
Če bi se sporna pogodba opredelila kot pogodba o dosmrtnem preživljanju, bi bila to pogodba civilnega in ne pogodba dednega prava, ker T. toženki ni zapustila stanovanja kot dediščino, ampak ji ga je takoj izročila v last in posest (tč. II. sporne pogodbe).
Pogodba nima nobenih dednopravnih učinkov in zato ni podvržena obličnosti, ki jo določa 117. čl. zakona o dedovanju.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - dvakratno razpolaganje s premoženjem (sklenitev dveh pogodb o dosmrtnem preživljanju) - varstvo lastninske pravice - močnejši pravni naslov
V obravnavani zadevi je res pomembno dejstvo, da je sedanja prvotoženka dvakrat sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju in se zavezala, po svoji smrti prepustiti v last isto nepremičnino, prvič s pogodbo z dne 16.11.1977 pravnemu predniku tožnikov M. J. starejšemu, drugič pa s pogodbo z dne 12.7.1988 obema tožencema. V taki situaciji je potrebno uporabiti pravilo o močnejši pravici iz 41. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Ul. SFRJ št. 6/80, 36/90). Odločilne dejanske ugotovitve nižjih sodišč, na katere je vezano tudi revizijsko sodišče, so: da sta drugotoženec in tretjetoženka sicer kasneje od pravnega prednika tožnikov, vendar v dobri veri sklenila s prvo toženko pogodbo o dosmrtnem preživljanju; da sta dosegla vpis zaznambe v zemljiški knjigi o sklenitvi te pogodbe in vpis prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin v svojo korist; da sta pogodbo ves čas izvrševala, tožniki kot dediči M. J. starejšega pa vse od njegove smrti v letu 1981 niso uredili odnosov s prvotoženko in niso izvajali prve pogodbe o dosmrtnem preživljanju; da sta toženca dejansko posest in uporabo nepremičnin tudi ves čas izvajala, skupaj stanovala s prvo toženko in zanjo skrbela. Ob takih dejanskih ugotovitvah je materialnopravno pravilen zaključek sodišča druge stopnje o tem, da se tožniki ne morejo sklicevati na močnejšo pravico, zato je materialnopravno pravilna tudi zavrnitev njihove pritožbe.
ZD člen 72, 132, 133, 141, 162, 192, 208. ZTLR člen 73.
oblike oporoke - ustna oporoka - izredne razmere - neveljavnost ustne oporoke - zapuščinski postopek - predmet postopka - zastaranje pravice zahtevati zapuščino - odpoved dediščini - izjava o odpovedi
Pri presoji, da ustna oporoka z dne 6.1.1982 ni veljavna, sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo in pojasnili, da sta zahtevku tožeče stranke ugodili zato, ker sta ugotovili, da niso izpolnjeni pogoji po določilu 72. člena ZD. Iz izpovedi oporočnih prič S. B. in R. P. namreč nista mogli ugotoviti njune prisotnosti v trenutku, ko naj bi pokojna izjavila svojo posledno voljo. Zlasti pa sta ugotovili, da ni bil izpolnjen pogoj o obstoju izrednih razmer, saj je imela M. S. - če bi želela - od dni pred Božičem, do svoje smrti 2.1.1982, dovolj časa in moči, da bi lahko naredila oporoko.
Prav zato, ker zapuščinski postopek še ni končan, pa v pravdi še ni mogoče odločati o pravici tožnikov do posesti spornih nepremičnin, ki spadajo v zapuščinsko maso. V tem delu sta sodišči prve in druge stopnje zmotno uporabili materialno pravo in revizijsko sodišče je tisti del sodbe, s katerim je ugodeno zahtevku za izročitev nepremičnin iz zapuščine po pokojni M. S v posest in uživanje tožnikom, razveljavilo (del odločitve pod A/2. izreka prve sodbe), tisti del, ki se nanaša na plačilo 1,00 tolarja z obrestmi pa zavrnilo (del odločitve pod A/2. izreka prve sodbe).
dedovanje na podlagi oporoke - pogoji za veljavnost oporoke - oporočna sposobnost
Na podlagi izvedenih dokazov (izvedeniškega mnenja nevropsihiatra in izpovedb zaslišanih prič ter pravdnih strank) je sodišče ugotovilo, da pok. M. R. ob zapisu oporoke dne 1.12.1984, zaradi senilne demence, ni bila sposobna za razsojanje. Zato je odločitev sodišča, da oporoka ni veljavna, v skladu z določbo 2. odstavka 59. člena ZD in tedaj materialnopravno pravilna.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - dogovor o skupnosti življenja proti obljubi dediščine - razveza pogodbe
Pogodba, ki sta jo pravdni stranki sklenili dne 17.3.1992, ni izročilna pogodba dednega prava. Zadevajo jo sicer splošna načela civilnega prava, vendar je še najbližja pogodbi o dosmrtnem preživljanju (šesti odstavek 117. člena zakona o dedovanju - Ur. list SRS, št. 15/76). Ob prevzemu premoženja (kmetije) je bila namreč dogovorjena skupnost življenja pogodbenih strank.
Kljub pogodbeno predvideni možnosti ločenih gospodinjstev pod isto streho namreč neznosne razmere, ki jih poraja skupno življenje, opravičujejo razvezo pogodbe na zahtevo ene ali druge stranke.