ZPTTS člen 76. Samoupravni sporazum o splošnih pogojih za opravljanje poštnih, telegrafskih in telefonskih storitev člen 198, 198/3, 207.
naročniško razmerje - telefon - prenos naročniškega razmerja po smrti naročnika
Na podlagi ugotovitve, da je stroške plačal tožnik, je bilo njegovemu zahtevku, da je naročnik telefona, ugodeno. Pritrditi je treba reviziji, da je bilo pri tem zmotno uporabljeno materialno pravo. Sodišči nista upoštevali določb Zakona o poštnih, telegrafskih in telefonskih storitvah (Uradni list SFRJ, št. 2/86 in 26/90) ter na njegovi podlagi izdanih splošnih pogojev (Samoupravni sporazum o splošnih pogojih za opravljanje poštnih, telegrafskih in telefonskih storitev - Uradni list SFRJ, št. 40/88 in 11/91), kjer so vsebovane določbe, kako nastane naročniško razmerje. Urejeno je tudi, kdo postane telefonski naročnik, če naročnik umre (76. člen zakona in 207. člen samoupravnega sporazuma).
ugotavljanje očetovstva - priznanje očetovstva v javni listini - nujni dediči - kdo so nujni dediči - zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža - upravičenec zahteve za zmanjšanje in vrnitev
Na podlagi ugotovitve, da je zapustnik F. L. podal na sodni zapisnik v sporu zaradi ugotovitve očetovstva in plačevanja preživnine, pred sodnikom in pričami, izjavo, da se zaveže kot oče ml. tožnice D. L., ki jo je 9.2.1951 rodila S.L., prispevati za preživljanje otroka od 1.3.1951 dalje preživnino, sta sodišči druge in prve stopnje pravilno zaključili, da pomeni taka izjava priznanje očetovstva v javni listini. Tak način priznanja je poznal 24. člen tedaj veljavnega temeljnega zakona o razmerju med starši in otroki (Uradni list bivše federacije, št. 104/47), ki je vsebinsko enak 88. členu sedaj veljavnega zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76). Na podlagi take ugotovitve pa sta sodišči druge in prve stopnje pravilno zaključili še, da je tožnica nujna dedinja po očetu - zapustniku F. L.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - preužitkarska pogodba - ugotovitev vrednosti zapuščine - kaj je darilo
Pravilna je sicer pravna opredelitev obravnavane darilne pogodbe kot pogodbe o dosmrtnem preživljanju s takojšnjo izročitvijo premoženja, se pravi kot preužitarske. Potrebno pa je dognati, ali je v celoti takšne narave in to tako v njenem sklenitvenem kot tudi spolnitvenem delu. Skratka, ni je mogoče samo spričo dejstva, da je z njo darovalka sebi in svojemu zakoncu izgovorila dosmrtno preživljanje in da gre za tvegan posel, razglasiti za odplačen posel ne oziraje se tudi na njeno izpolnjevanje. Povod za to pravdo je toženčevo uveljavljanje v zapuščinskem postopku neokrnjenega nujnega deleža po pokojni darovalki ter vračunanje darila v tožnikov dedni delež po njem. Tožnik temu nasprotuje trdeč, da je šlo v celoti za odplačni pravni posel, kar naj bi pomenilo, da s pogodbo tožniku puščenih nepremičnin ne bi bilo mogoče upoštevati pri ugotovitvi vrednosti zapuščine (četrti odstavek 28. člena zakona o dedovanju - ZD). V takšnem primeru je potrebno ugotoviti in glede na to, da se šteje za darilo sleherno neodplačno zapustnikovo razpolaganje (29. člen ZD), ali so v sicer odplačnem poslu, sklenjenem med zapustnikom in dedičem, elementi darilne pogodbe in v kakšnem obsegu. Da se to doseže je potrebno upoštevati obseg izročenega premoženja; obseg dogovorjene obveznosti obdarjenca, kakršen se je pričakoval ob sklenitvi pogodbe in kakršen je kasneje dejansko bil; ob vsem tem pa še aleatornost takšnega posla. Le vse zajemajoča primerjava teh elementov in njihovo upoštevanje lahko pripelje do spoznanja, ali gre pri takšni pogodbi v celoti ali le delno za odplačen pravni posel.
ZD člen 32. Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 9, 15.
dedovanje zaščitenih kmetij - denarna vrednost nujnega deleža - premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev
Materialnopravno pravilno je stališče sodišča druge in prve stopnje, da je treba kljub temu, da ZDKZ ne ureja vstopne pravice in v 15. čl. našteva skrčen krog zakonitih dedičev, v primerih, ko je zapustnikov otrok ali posvojenec umrl pred zapustnikom - lastnikom zaščitene kmetije - uporabiti 9. čl. ZDKZ, ki napotuje na splošne predpise o dedovanju in priznati dedno pravico tudi vnukom oziroma pravnukom zapustnika po vstopni pravici na podlagi 12. člena zakona o dedovanju, Ur. l. SRS, št. 15/76, 23/78, RS 13/94, 40/94, 82/94 - v nadaljevanju ZD. Revizijska trditev, da specialne določbe ZDKZ vstopno pravico izključujejo, je zato pravno napačna.
Na podlagi 32. čl. ZD je mogoče zahtevati izločitev v korist potomcev šele ob smrti tistega zapustnika, proti kateremu potomci lahko uveljavijo svoj izločitveni zahtevek, ne pa ob smrti tistega zapustnika, ki ima pravico do izločitvenega zahtevka. Začetek zastaralnega roka zato tožena stranka pravno napačno opredeljuje s trenutkom smrti pred svojo materjo umrlega očeta tožnikov. Sicer pa tožnika tudi ne moreta biti v drugačnem pravnem položaju, kot ga je imel v zvezi z izločitvenim zahtevkom njun oče. Njegova tožbena pravica zahtevati izločitev dela premoženja iz zapuščine matere (in stare matere tožnikov) bi namreč nastala šele s smrtjo njegove matere (in stare matere tožnikov). Zato sta ob dejstvu, da je njun oče umrl pred njuno staro materjo, tudi tožnika pridobila tožbeno pravico s trenutkom smrti stare matere. Ob upoštevanju tega trenutka pa sta tožbeni zahtevek uveljavljala pravočasno.
premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev
Zapustnikovi potomci, ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače pomagali pri pridobivanju, imajo pravico zahtevati, da se jim iz zapuščine izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja. Tako izločeni del pa ne spada v zapuščino.
ZPP (1977) člen 2, 2/2, 7, 385, 385/3, 250, 260, 260/1, 261, 261/3, 354, 354/1, 186, 186/2.ZD člen 115, 120, 120/2, 121, 121/1, 121/2.ZOR člen 56, 56/1.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja - preklic izročitve - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - spremenjene razmere - pogodba poslovne nesposobne osebe - odvzem poslovne sposobnosti - izvedenec - izvid in mnenje po odredbi sodišča - revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Ni vsaka napaka v ugotavljanju dejstev posledica kršitev procesnih predpisov. Če naj bi šlo za slednje, je potrebno izkazati, za kateri določeni procesni predpis gre, katerega kršitev je povzročila nezakonitost in nepravilnost sodbe.
Če so v mnenju izvedenca nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, se zahteva mnenje drugih izvedencev (tretji odstavek 261. člena ZPP), torej zopet takšnih, ki jih postavi sodišče.
Res ne gre pri izročilni pogodbi s primesmi pogodbe o dosmrtnem preživljanju za enostranski interes pogodbenikov, vendar pa je spričo opisane narave takšne pogodbe vendarle prevladujoč izročevalčev - ne le nekomu izročiti premoženje, marveč si zagotoviti, da ostanek življenja preživi tako, da bo zanj preskrbljeno, ne le v gmotnem, marveč tudi v vseh drugih pogledih. Ta interes seveda presega interese prevzemnika in preživljalca - pridobiti lastnino. Zato je tudi zakonodajalec uzakonil možnost razveze takšnih pogodb (120. in 121. člen ZD).
revizija - dovoljenost revizije - zapuščinski postopek
Zakon o dedovanju (Ur.l. SR, št. 15/76 in 23/78), v katerem je urejen zapuščinski postopek, ne določa, da je revizija dovoljena, zato zoper sklep o dedovanju, revizijski preizkus ni možen.
dedovanje na podlagi oporoke - oblike oporoke - pismena oporoka pred pričami
Revizijsko sodišče je vezano na dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje. Po teh ugotovitvah ni dokazano, da bi imel pok. V. R. voljo in namen s podpisom listine z dne 22.6.1981 napraviti veljavno oporoko v korist K. H.
S pravnomočnim sklepom o dedovanju je bilo ugotovljeno, da je tožnik kot nezakonski otrok zapustnika dedič po njem. Učinki pravnomočnega sklepa se raztezajo le na stranke, ki so se udeleževale zapuščinskega postopka po pok. A. M. (člen 220 ZD). Ne nanašajo pa se ti učinki na stranke, ki se zapuščinskega postopka niso udeleževale. Toženca se zapuščinskega postopka po pok. A. M. nista udeleževala (po njem tudi nista dediča) in zato se učinki citiranega sklepa o dedovanju nanju ne nanašajo. Iz tega razloga lahko uveljavljata v sporu s tožnikom, v katerem ta zahteva ugotovitev ničnosti izročilne pogodbe, sklenjene med njima in zapustnikom ter vrnitev predmeta te pogodbe v zapuščino po njem, ugovor tožnikove stvarne aktivne legitimacije.
Ker je zaradi ugovora tožencev sporna stvarna aktivna legitimacija tožnika, bo potrebno to rešiti kot predhodno vprašanje. Okvir tega vprašanja bo začrtan z vsebino 109. člena ZOR.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja - preklic izročitve - razveljavitev darilne pogodbe
Iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da tožnik ni dokazal, da se je toženka zavezala, da bo zanj skrbela in ga negovala, niti ne, da bi se zoper njega v čem pregrešila in da bi to moglo imeti pomen kršitve tožnikovih osebnih ali pa premoženjskih pravic. Take ugotovitve so dajale podlago za zaključek sodišč nižjih stopenj, da tožnikov zahtevek za vrnitev podarjene nepremičnine ni utemeljen po nobeni pravni podlagi (to je po določilu 115. člena zakona o dedovanju ali pa po pravilu paragrafa 948 občega državljanskega zakonika). V zvezi z revizijskimi razlogi, ki vztrajajo na toženkini veliki nehvaležnosti do tožnika, je pojasniti le, da gre lahko za veliko nezvaležnost le, če je dejanje obdarjenca po svoji teži takšno, da razumno opravičuje preklic darila in da takega značaja niso drobne nepozornosti obdarjenca do darovalca, drobne žalitve ali nekorektnosti in podobno.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - predpostavke za razvezo - čezmerno prikrajšanje - očitno nesorazmerje vzajemnih dajatev - oderuška pogodba
Med pravdnima strankama je bila sklenjena pogodba o dosmrtnem preživljanju s takojšnjo izročitvijo premoženja. To pogodbo je sodišče prve stopnje zmotno opredelilo kot pogodbo o dosmrtnem preživljanju dednega prava, vendar pa je kljub temu ni obravnavalo le na podlagi določb zakona o dedovanju - ZD, ampak tudi ob upoštevanju določb zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR - (čezmerno prikrajšanje, oderuštvo, spremenjene razmere). Kljub pomotni pravni opredelitvi sklenjene pogodbe, je tedaj pri odločanju o uveljavljenih tožbenih zahtevkih ugotavljalo dejansko stanje tudi glede obligacijskopravnih razlogov za ničnost in neveljavnost sklenjene pogodbe in pri svoji odločitvi uporabilo določbe ZOR, ki se nanašajo na ničnost in neveljavnost sklenjenih pogodb.
Zapuščino si dediči lahko razdelijo tudi tako, da sklenejo dedni dogovor. S takšnim dogovorom posamezni dedič nekaj da zato, da nekaj drugega sprejme v izključno last.
Če je dedič s sredstvi, ki jih je štel za svoja, razpolagal tako, da je z ostalimi dediči sklenil dedni dogovor, je ta sredstva štel za dediščino.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - neznosnost skupnega življenja
Kakršenkoli nesporazum med strankama še ne pomeni, da je postalo njuno skupno življenje neznosno. Ta ocena je odvisna od oblike skupnosti, ki je dogovorjena, pa tudi od okoliščin, ki so objektivnega značaja (vrsta in število spornih dogodkov) ali pa so subjektivno pogojevane (kot so n. pr. osebne lastnosti strank). V obravnavanem primeru ugotovljene okolnosti pa niso utemeljevale zaključka, da je skupno življenje pravdnih strank omajano do take mere, da je postalo njuno skupno življenje neznosno.
dedovanje na podlagi zakona - krog zakonitih dedičev - izvenzakonska življenjska skupnost
V postopkih na drugi in prvi stopnji je bilo v tem primeru ugotovljeno, da tožnica in pokojni A. nista živela skupaj, da je vsak živel na svojem domu, da je zapustnik odklanjal preselitev k tožnici, da sta bila skupaj le občasno, da sta bila oba zaposlena in da sta vsak razpolagala s svojo plačo, da nista imela skupnega gospodinjstva, ne skupnega živeljnja in ne ekonomske skupnosti. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja sta sodišči prve in druge stopnje tudi po oceni revizijskega sodišča pravilno zaključili, da tožnica in zapustnik nista živela v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti (v smislu 12. člena ZZZDR) in da zato tožnica ne spada v krog zakonitih dedičev iz 2. odstavka 10. člena zakona o dedovanju. Poudariti je, da gre lahko za pravno priznano obliko zunajzakonske skupnosti, kadar se življenjska skupnost partnerjev po vsebini ne razlikuje od življenjske skupnosti, kakršna praviloma obstaja med zakoncema, ki ima svoj zunanji izraz (skupno prebivanje, skupno gospodinjstvo, ekonomsko skupnost oziroma odvisnost, skratka vse kar vsebinsko opredeljuje določeno skupnost kot skupno življenje) in tudi notranje, to je čustveno razmerje.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS02144
ZNP člen 34.
revizija - dovoljenost revizije v zapuščinskem postopku
Zapuščinski postopek je vrsta nepravdnega postopka. Po 34. členu zakona o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS, št. 30/86), revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Zakon o dedovanju (Ur.l. SRS, št. 15/76 in 23/78 - ZD) ne določa, da je revizija dovoljena. Od izrednih pravnih sredstev omenja le obnovo, pa še te ne dopušča, temveč napotuje stranke, da svojo pravico uveljavljajo v pravdi (224. člen ZD). Sklicevanje na ZPP v 163. členu ZD lahko zajema le postopek do pravnomočnosti, ne pa določb, ki jih zaradi narave postopka ni mogoče uporabiti, ne da bi se zakon, ki matično ureja določen postopek (nepravdni postopek na splošno in zapuščinski postopek posebej), o tem izrekel.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS01953
ZNP člen 1, 1/3, 34.
revizija - dovoljenost revizije v nepravdnem postopku - (ne)dovoljenost revizije zoper sklep o dedovanju
Zapuščinski postopek je posebna vrsta nepravdnega postopka. Zakon o dedovanju posebej ureja pravna sredstva v zapuščinskem postopku. Revizije kot izrednega pravnega sredstva ne predvideva. Po 34. čl. zakona o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS št. 30/86 - v nadaljnjem ZNP) revizija v nepravdnem postopku ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Po 3. odst. 1. člena ZNP veljajo določbe splošnega dela tega zakona za vse nepravdne postopke, če s tem ali drugim zakonom ni drugače določeno. Zakon o dedovanju ne določa, da bi bila revizija dovoljena.
pogoji za veljavnost oporoke - oblike oporoke - pismena oporoka pred pričami - uveljavljanje neveljavnosti oporoke
Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je bil sedaj pokojni J. K. ob zapisu oporoke 6.2.1985 zaradi vinjenosti v takem duševnem stanju, da ni bil sposoben razumeti pomena in posledic zapisane listine. Ker je bilo ugotovljeno, da oporočitelj v trenutku zapisa sporne oporoke ni bil sposoben za razsojanje, sta sodišči prve in druge stopnje pravno pravilno zaključili, da njegova, to je sporna oporoka ni veljavna.
dedovanje na podlagi oporoke - oblika oporoke - pismena oporoka pred pričami
Pismen sestavek (listino), ki je bil sestavljen lahko tudi po glasnem nareku odvetnika, je oporočitelj podpisal. Sestavek (oporoka) je bil napisan v jeziku, v katerem je znal oporočitelj čitati in pisati. Za veljavnost pismene oporoke pa ni potrebno, da oporočitelj, ki zna čitati in pisati, listino (oporoko) res tudi prebere. Zato dejstvo, da oporočitelj, ki je sledil glasnemu nareku zapisa (oporoke), po končanem zapisu oporoke ni še enkrat prebral, ni odločilno. Oporoka je bila podpisana ob pristonosti dveh prič, ki sta bili lahko priči pri tovrstni obliki oporoke, obe priči sta bili sočasno prisotni in pred njima je oporočitelj tudi izjavil, da je v listini (oporoki) "zapisano tako, kot je želel". Na oporoki res ni pristavka, da se oporočni priči podpisujeta kot priči, vendar pa zaradi te pomanjkljivosti oporoka ni neveljavna. Kljub pomanjkanju tega zapisa sta namreč oporočni priči lahko izpolnili svojo vlogo, ki je le v tem, da sta potrdili avtentičnost oporočiteljevega podpisa in obstoj njegove izjave, da je sestavek, na katerega sta se kot priči podpisali, njegova oporoka, "v kateri je zapisano vse tako, kot je želel".
Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 3, 9.
dedovanje zaščitenih kmetij - splošni pogoji - dedni dogovor v nasprotju s prisilnimi predpisi
ZDKZ je predpis prisilne narave, ki ga mora sodišče upoštevati v vseh primerih, kadar je predmet dedovanja zaščitena kmetija. Taka narava navedenega predpisa izhaja iz njegovega 1. člena (ki določa, da se s tem zakonom ureja dedovanje kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev), še posebej pa iz 25. člena, ki določa, da se ta zakon uporablja za vse dediščine, katerih predmet je kmetijsko zemljišče oziroma kmetija, če je dedovanje uvedeno po uveljavitvi ZDKZ. Po določbi 3. odstavka 3. člena ZPP v zvezi z 9. členom ZDKZ in s 63. členom zakona o dedovanju (naprej ZD) pa sodišče ne sme dopustiti strankam razpolaganj, ki so v nasprotju s prisilnim predpisi (kar velja za dedne sporazume v takih primerih dedovanja).
pogodba o dosmrtnem preživljanju - pogoji za veljavnost pogodbe - razveza pogodbe - preužitkarska pogodba
Preužitkarska pogodba je vsebinsko podobna pogodbi o dosmrtnem preživljanju, zato je pravna praksa dopuščala, da se preužitkarske pogodbe razvezujejo po bistveno enakih pogojih, kot jih je določal 120. čl. ZD za pogodbe o dosmrtnem preživljanju (čl. 117 ZD).