DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS01953
ZNP člen 1, 1/3, 34.
revizija - dovoljenost revizije v nepravdnem postopku - (ne)dovoljenost revizije zoper sklep o dedovanju
Zapuščinski postopek je posebna vrsta nepravdnega postopka. Zakon o dedovanju posebej ureja pravna sredstva v zapuščinskem postopku. Revizije kot izrednega pravnega sredstva ne predvideva. Po 34. čl. zakona o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS št. 30/86 - v nadaljnjem ZNP) revizija v nepravdnem postopku ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Po 3. odst. 1. člena ZNP veljajo določbe splošnega dela tega zakona za vse nepravdne postopke, če s tem ali drugim zakonom ni drugače določeno. Zakon o dedovanju ne določa, da bi bila revizija dovoljena.
pogoji za veljavnost oporoke - oblike oporoke - pismena oporoka pred pričami - uveljavljanje neveljavnosti oporoke
Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je bil sedaj pokojni J. K. ob zapisu oporoke 6.2.1985 zaradi vinjenosti v takem duševnem stanju, da ni bil sposoben razumeti pomena in posledic zapisane listine. Ker je bilo ugotovljeno, da oporočitelj v trenutku zapisa sporne oporoke ni bil sposoben za razsojanje, sta sodišči prve in druge stopnje pravno pravilno zaključili, da njegova, to je sporna oporoka ni veljavna.
dedovanje na podlagi oporoke - oblika oporoke - pismena oporoka pred pričami
Pismen sestavek (listino), ki je bil sestavljen lahko tudi po glasnem nareku odvetnika, je oporočitelj podpisal. Sestavek (oporoka) je bil napisan v jeziku, v katerem je znal oporočitelj čitati in pisati. Za veljavnost pismene oporoke pa ni potrebno, da oporočitelj, ki zna čitati in pisati, listino (oporoko) res tudi prebere. Zato dejstvo, da oporočitelj, ki je sledil glasnemu nareku zapisa (oporoke), po končanem zapisu oporoke ni še enkrat prebral, ni odločilno. Oporoka je bila podpisana ob pristonosti dveh prič, ki sta bili lahko priči pri tovrstni obliki oporoke, obe priči sta bili sočasno prisotni in pred njima je oporočitelj tudi izjavil, da je v listini (oporoki) "zapisano tako, kot je želel". Na oporoki res ni pristavka, da se oporočni priči podpisujeta kot priči, vendar pa zaradi te pomanjkljivosti oporoka ni neveljavna. Kljub pomanjkanju tega zapisa sta namreč oporočni priči lahko izpolnili svojo vlogo, ki je le v tem, da sta potrdili avtentičnost oporočiteljevega podpisa in obstoj njegove izjave, da je sestavek, na katerega sta se kot priči podpisali, njegova oporoka, "v kateri je zapisano vse tako, kot je želel".
Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 3, 9.
dedovanje zaščitenih kmetij - splošni pogoji - dedni dogovor v nasprotju s prisilnimi predpisi
ZDKZ je predpis prisilne narave, ki ga mora sodišče upoštevati v vseh primerih, kadar je predmet dedovanja zaščitena kmetija. Taka narava navedenega predpisa izhaja iz njegovega 1. člena (ki določa, da se s tem zakonom ureja dedovanje kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev), še posebej pa iz 25. člena, ki določa, da se ta zakon uporablja za vse dediščine, katerih predmet je kmetijsko zemljišče oziroma kmetija, če je dedovanje uvedeno po uveljavitvi ZDKZ. Po določbi 3. odstavka 3. člena ZPP v zvezi z 9. členom ZDKZ in s 63. členom zakona o dedovanju (naprej ZD) pa sodišče ne sme dopustiti strankam razpolaganj, ki so v nasprotju s prisilnim predpisi (kar velja za dedne sporazume v takih primerih dedovanja).
pogodba o dosmrtnem preživljanju - pogoji za veljavnost pogodbe - razveza pogodbe - preužitkarska pogodba
Preužitkarska pogodba je vsebinsko podobna pogodbi o dosmrtnem preživljanju, zato je pravna praksa dopuščala, da se preužitkarske pogodbe razvezujejo po bistveno enakih pogojih, kot jih je določal 120. čl. ZD za pogodbe o dosmrtnem preživljanju (čl. 117 ZD).
Pravna presoja sodišča druge stopnje se opira na dejstvo, da oporočiteljica v času sestave obravnavane oporoke - po obličnosti pismene oporoke pred pričami v smislu 64.člena ZD - ni mogla brati, ker ni videla brati. Pravilna je razlaga sodišča druge stopnje, da je obravnavani pogoj za veljavnost pismene oporoke pred pričami - da namreč oporočitelj zna brati in pisati - treba razlagati tako, da oporočitelj lahko napravi pismeno oporoko pred pričami, če zna brati in pisati in tudi more to svoje znanje uporabiti. Neutemeljen je revizijski očitek, da je s tako razlago dodan nov pogoj za veljavnost oporoke, dodan k tistim pogojem, ki jih za pismeno oporoko pred pričami določa zakon (64.člen ZD).
ZD člen 32. Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 20.
zaščitena kmetija - izločitev v korist potomcev - premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izplačilo vrednosti izločenih del
Določilo 20. člena ZDKZ zgolj določa, da se izločenega deleža zapustnikovemu potomcu ne dodeli v naravi ampak mu mora vrednost deleža izplačati prevzemnik zaščitene kmetije. Vsa določila, ki so pomembna za ugotovitev temelja in višine izločitvenega zahtevka, pa vsebuje 1. odstavek 32. člena ZD, po katerem se izloči del, ki ustreza prispevku potomca k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja. Drugi odstavek istega člena pa določa, da izločeni del ne spada v zapuščino. Vprašanja, ki zadevajo izločitveni zahtevek zapustnikovega potomca, so za rešitev zapuščinskega postopka predhodnega to je prejudicialnega pomena. To vprašanje lahko reši zapuščinsko sodišče samo, kadar med dediči niso sporna dejstva, ki predstavljajo dejansko podlago izločitvenega zahtevka. Kadar pa so ta dejstva sporna, mora zapuščinsko sodišče napotiti dediča, ki izloča iz zapuščine svoj del, na pravdo (2. točka 1. odstavka 210. člena ZD). V pravdi se nato odloči o tem, ali je izločitveni zahtevek utemeljen in v kakšnem obsegu. Odločitev pravdnega sodišča o izločitvenem zahtevku predstavlja potrebno podlago zapuščinskemu sodišču za odločitev po 1. odstavku 20. člena ZDKZ, to je o tem, kakšen denarni znesek mora prevzemnik kmetije izplačati kot vrednost izločenega dela in v kakšnem roku.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobrovernost posesti
Glede na postavljeni tožbeni zahtevek bi morala tožeča stranka dokazati, da je njena posest zakonita, dobroverna in da traja z zakonom določeno dobo. Vsi navedeni pogoji bi morali biti izpolnjeni kumulativno. Iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč pa izhaja, da tožeča stranka vsaj dveh pogojev za priposestvovanje v redni priposestvovalni dobi ni izpolnila (za zavrnitev celotnega zahtevka bi zadoščala že ugotovitev, da manjka eden od zahtevanih pogojev). Posest tožeče stranke (ki je bila v določenih trenutkih dejanske oblasti nad stvarjo glede na obstoj veljavne oporoke morda res tudi zakonita) namreč ni bila dobroverna toliko časa, kot to določa zakon (deset let).
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS01768
ZZZDR člen 52. ZOR člen 117. ZDKZ člen 11, 21, 21/2, 24. ZD člen 107, 110.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - upravljanje skupnega premoženja - izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - neveljavnost pogodb - izpodbojnost - prenehanje pravice - pogoji za veljavnost izročitve in razdelitve - nestrinjanje z izročitvijo - izročeno premoženje kot darilo - dedovanje kmetijskih zemljišč - status kmeta
I. Pogodba, s katero en zakonec brez soglasja drugega zakonca razpolaga s stvarjo, ki sodi v njuno skupno premoženje, je lahko le izpodbojna in ne nična.
O nesoglasju pa ni mogoče govoriti, če gre za pogodbo, s katero je dogovorjen preužitek tudi za drugega zakonca in je ta zakonec pri sklenitvi navzoč ter pogodbo tudi podpiše. Razlog za strinjanje je sicer lahko zmota ali drugačna napaka volje, vendar je to mogoče uveljavljati le v rokih in pod pogoji, ki so za to določeni v zakonu o obligacijskih razmerjih (117. člen).
II. Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (ZDKZ, Ur.l. SRS, št. 26/73 -1/86) zahteva le to, da ima oseba, ki prevzame kmetijo, namen obdelovati jo (24. člen v povezavi z 21. členom in 11. členom). Pridobljeni status kmeta potrjuje ta namen. Po spremenjenem 2. odstavku 21. člena ZDKZ pa je lahko prevzemnik kmetije vsaka oseba, ki ima namen kmetovati tudi z osebnim delom, pa čeprav kot dopolnilno dejavnost. III. Izročilna pogodba se lahko sklene s katerimkoli potomcem. Omejitev na tiste dediče prvega dednega reda, ki bi v konkretnem primeru dedovali, velja le za soglasje po 107. členu ZD. Za soglasje pa zato, ker ti dediči ostanejo brez zapuščine. Če se potomci ne strinjajo z izročitvijo, se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili izročeni, za darila, in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem. Velja torej domneva, da so bila darila dana dedičem ne glede na to, ali bi prevzemnik prišel v poštev kot dedič ali ne.
premoženjska razmerja med zakonci - posebno premoženje - skupno premoženje - vrednotenje deležev vsakega zakonca - premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev
Delež na skupnem premoženju (po členih 51/1 in 59 ZZZDR in 32 ZD) se lahko uveljavlja tudi le na delu premoženja, ki predstavlja določeno celoto, kadar je prišlo do povečanja le na tem delu. Povečanje vrednosti kot podlaga za ugotovitev deleža na skupnem premoženju, pa predstavlja tudi spremembo kulture parcele, ker se je njena vrednost nekajkrat povečala zaradi ureditve trajnih nasadov.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem zemljišču - delitev zapuščine - dedni dogovor
Dedni dogovor ima učinek sodne poravnave (primerjaj načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča SRS, z dne 21. in 22.12.1983 - Poročilo o sodni praksi VS SRS, št. II/83, str. 31).
pogodba o dosmrtnem preživljanju - preužitkarska pogodba - takojšen prenos lastnine - razveza pogodbe - neznosnost skupnega življenja
Pogodba o dosmrtnem preživljanju, čeprav se z njo stranki dogovorita npr.o skupnosti življenja, tedaj ne ustvarja strogo osebne obveznosti. Takšno stališče zakona je razumljivo, saj se na podlagi sklenjene in dalj časa izpolnjevane pogodbe o dosmrtnem preživljanju (v konkretnem primeru se je sporna pogodba izpolnjevala kar 16 let) oblikujejo tudi zapletena premoženjska razmerja in zato pogosto celo eksistenčni interes potomcev oz. zakonca prevzemnika premoženja ni nepomemben. Razveza pogodbe je tudi zato le skrajni ukrep, ne pa sankcija, ki bi bila v celoti odvisna od preživljančevega dojemanja svojega trenutnega položaja. Zato je zmotno stališče revidentov, da sodišče razveže sklenjeno pogodbo o dosmrtnem preživljanju, takoj ko ugotovi npr. le subjektivno neznosnost nadaljnjega skupnega življenja oz. neizpolnjevanje le nekaterih prevzetih obveznosti. Glede slednje kršitve pogodbe je potrebno vselej opredeliti njen pomen v primerjavi z ostalimi dajatvami, ki jih je preživljalec preživljancu nudil.
dedni dogovor - terjatev v tuji valuti - zamudne obresti
Ker je bil dogovor z dne 12.12.1983, na katerem temelji toženčeva obveznost, sklenjen v tujini v zvezi z zapuščinskim postopkom po tujem državljanu, kjer so bile predmet dedovanja predvsem hranilne vloge v šilingih, ni zakonitih ovir, da dobi tožnica svoj dogovorjeni delež v tuji valuti.
Tožnica pa je za čas zamude, ko je toženec brez utemeljenega razloga zavlačeval z izpolnitvijo svoje obveznosti preko deset let, upravičena do zamudnih obresti po obrestni meri, po kateri so se obrestovale devizne hranilne vloge na vpogled v ATS.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS01704
ZNP člen 34.
dovoljenost revizije - revizija v zapuščinskem postopku
Zapuščinski postopek je vrsta nepravdnega postopka. Po 34. členu zakona o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS, št. 30/86), revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Zakon o dedovanju (Ur.l. SRS, št. 15/76 in 23/78) ne določa, da je revizija dovoljena. Če pa je tako, tudi ni mogoče uporabiti 1. odstavka 400. člena ZPP. Ta določba ureja revizijo v pravdnem postopku.
premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev - prispevek k ohranitvi zapustnikovega premoženja - sosporništvo - sodediči
I.Ni mogoče pritrditi revizijski graji uporabe materialnega prava, ko je bilo v izpodbijani sodbi kot podlaga za izločitveni zahtevek po 37. členu ZD/65 upoštevano, da je tožnik devet let skrbel za redno letno vzdrževanje sporne stanovanjske hiše in pri tem mdr. poskrbel tudi za vzdrževalna dela, ki so v sodbi posebej navedena.
II. Potomec, ki uveljavlja izločitveni zahtevek po 37. členu ZD/65 oziroma po 32. členu ZD/76 mora po materialnem pravu vložiti tožbo zoper vse sodediče, ki ne priznavajo brezpogojno utemeljenosti njegovega zahtevka, da se določen del zapuščinskega premoženja izloči iz zapuščine - in le zoper te sodediče, ne pa tudi zoper tiste, ki utemeljenost take njegove zahteve (v zapuščinskem postopku ali v zvezi z njim) brezpogojno priznavajo.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - neznosnost skupnega življenja - položaj izročenega premoženja - darilo
Vsako omajanje razmerij med strankami pogodbe o razdelitvi in izročitvi premoženja še nima za posledico ugotovitve o neznosnem skupnem življenju. Slednje namreč pomeni nevzdržno stanje v objektivnem in subjektivnem smislu, upoštevaje voljo strank ob sklenitvi pogodbe in posebne razmere, ki se tičejo tudi osebnostnih lastnosti pogodbenikov.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - preklic izročitve - razveza pogodbe
Toženec je bil obsojen za kaznivi dejanji grdega ravnanja in ogrožanja varnosti na škodo tožnikov. Sodišči ugotavljata, da gre na njegovi strani za hudo nehvaležnost, zaradi katere bi bili podani pogoji za preklic izročilne pogodbe glede na možnost analogne uporabe določbe 1. odst. 115. čl. Zakona o dedovanju. Ob upoštevanju vseh ugotovljenih okoliščin, v katerih so doslej potekali stiki med strankami, pa sta sodišči prve in druge stopnje tudi utemeljeno zaključili, da bi bilo skupno življenje neznosno. Zato je bilo pravilno ugotovljeno, da obstaja razlog za razvezo izročilne pogodbe, saj ni nobenih izgledov, da bi bilo možno bodoče izpolnjevanje dogovorjenih pogodbenih obveznosti. Odločitev o razvezi izročilne pogodbe temelji na smiselni uporabi določb 2.odst. 120.čl. in 121. čl. Zakona o dedovanju.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS01662
ZOR člen 56, 56/1.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - razveljavitev pogodbe - poslovna sposobnost - pogodba poslovno nesposobne osebe
Sodbi temeljita na dveh ugotovitvah, to je da tožnica ni bila poslovno sposobna in da ni bila zadosti informirana. S tem so izkazani razlogi za neveljavnost pogodbe iz obeh razlogov: zaradi pomanjkanja poslovne sposobnosti kot posledice bolezenskih duševnih sprememb pri tožnici (prvi odst. 56.čl. ZOR), ki jo je ugotovil dr. P., in zaradi nezadostne informiranosti, zaradi česar tožnica ob upoštevanju duševnega stanja, ki ga je ugotovil dr. F., ni mogla dovolj popolno razumeti vsebine in pomena odločitve o sklenitvi izročilne pogodbe. Razlika med obema mnenjema se glede na take ugotovitve izkaže kot nepomembna, ker obe mnenji, vsako po drugi poti, pripeljeta do enake odločitve.
veljavnost oporoke - pismena oporoka pred pričami - priče pri oporoki - dolžnost pričanja - sposobnost biti oporočna priča
I. Pravno odločilne okoliščine za veljavnost pisne oporoke pred pričami so naslednje:
1. Pisno oporoko mora oporočitelj, ki zna brati in pisati, podpisati v navzočnosti dveh prič, in hkrati izjaviti pred njima, da je to njegova oporoka (1. odstavek 64. člena zakona o dedovanju, ZD).
2. Priči se morata podpisati na sami oporoki (pristavek, da se podpisujeta kot priči, ni pogoj za veljavnost oporoke - 2. odstavek 64. člena ZD).
3. Priči pri pisni oporoki pred pričami morata biti polnoletni, znati morata brati in pisati ter ne sme jima biti odvzeta opravilna sposobnost (1. odstavek 67. člena ZD).
II. Dolžnost trpeti zdravniški pregled ni sestavni del dolžnosti pričanja. Zato sodišče nima pravice uporabiti silo tako, kot v primeru, če priča brez upravičenega razloga noče pričati. Varovanje telesne integritete je pomembnejša dobrina od dolžnosti pričanja. Če pa tega ne sme storiti, tudi ne sme pričo spraviti v položaj, da odkloni pričanje zaradi prisotnosti izvedenca.