TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Pogodba o dosmrtnem preživljanju, čeprav se z njo stranki dogovorita npr.o skupnosti življenja, tedaj ne ustvarja strogo osebne obveznosti. Takšno stališče zakona je razumljivo, saj se na podlagi sklenjene in dalj časa izpolnjevane pogodbe o dosmrtnem preživljanju (v konkretnem primeru se je sporna pogodba izpolnjevala kar 16 let) oblikujejo tudi zapletena premoženjska razmerja in zato pogosto celo eksistenčni interes potomcev oz. zakonca prevzemnika premoženja ni nepomemben. Razveza pogodbe je tudi zato le skrajni ukrep, ne pa sankcija, ki bi bila v celoti odvisna od preživljančevega dojemanja svojega trenutnega položaja. Zato je zmotno stališče revidentov, da sodišče razveže sklenjeno pogodbo o dosmrtnem preživljanju, takoj ko ugotovi npr. le subjektivno neznosnost nadaljnjega skupnega življenja oz. neizpolnjevanje le nekaterih prevzetih obveznosti. Glede slednje kršitve pogodbe je potrebno vselej opredeliti njen pomen v primerjavi z ostalimi dajatvami, ki jih je preživljalec preživljancu nudil.