• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 50
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL Sklep V Cp 107/2026
    13.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00092090
    SPZ člen 11, 11/1. DZ člen 67. ZD člen 138, 163, 212, 212-1, 213. ZPP člen 214, 214/2.
    spor o zapuščini - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - zakonska domneva - domneva lastninske pravice - domneva skupnega premoženja - kdo mora biti napoten na pravdo - stranka, katere pravica je manj verjetna - manj verjetna pravica dediča - trditvena in dokazna podlaga - dokazna ocena sodišča - priznanje dejstev - sprememba izjave - nepreklicnost izjave - nepreklicnost dedne izjave
    Na pot pravde mora sodišče napotiti tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (213. člen ZD). Meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, zakon ne predpisuje, zato sodišče to presodi glede na okoliščine konkretnega primera, upoštevajoč trditve in dokaze strank, na katere opirajo svoje zahtevke.

    V obravnavanem primeru nasproti stojita dve zakonski domnevi, in sicer domneva lastninske pravice iz prvega odstavka 11. člena SPZ in domneva, ki jo DZ vzpostavlja glede skupnega premoženja zakoncev.

    Domneva o skupnem premoženju, ki bi nastalo med trajanjem zakonske zveze, ni podana, saj sta se zapustnik in pritožnica poročila leta 2012, sporna nepremičnina pa je bila kupljena in hiša zgrajena v letih 2007-2008.
  • 22.
    VSL Sklep II Cp 259/2026
    12.3.2026
    STVARNO PRAVO
    VSL00091963
    SPZ člen 33, 35.
    varstvo posesti - motenje posesti - sodno varstvo posesti - zadnje posestno stanje - ekonomski interes za varstvo posesti - varstvo med več posestniki - soposestnik - pravni interes za sodno varstvo

    Po utrjenem stališču sodne prakse, oblikovanem po sprejemu načelnega pravnega mnenja občne seje Vrhovnega sodišča 24. 6. in 25. 6. 1986, pravni interes kot posledica pomanjkanja ekonomskega interesa ni podan (le) v primeru, ko motilno ravnanje predstavlja zgolj neznatno spremembo dejanskega stanja oziroma ta sprememba nima nobenega praktičnega pomena in predstavlja le neznatno oviranje izvrševanja posesti.

  • 23.
    VSL Sklep II Cp 416/2025
    12.3.2026
    STVARNO PRAVO
    VSL00092092
    SPZ člen 77. ZKN člen 100. Pravilnik o vodenju podatkov katastra nepremičnin (2022) člen 32.
    sodna ureditev meje - meja med javnim dobrim in zasebnim zemljiščem - stanje katastra - stanje v zemljiškem katastru - katastrski podatek - najverjetnejša katastrska meja - natančnost meril - s predpisano natančnostjo urejena meja - novozgrajeni objekti - urejena meja - izvedenec geodetske stroke
    Sodišče pri ureditvi meje ni odstopilo od sodne prakse, saj je upoštevalo, da se meja med javnim dobrom in zasebnim zemljiščem uredi po stanju v katastru. Najverjetnejšo katastrsko mejo (zlasti mejo v smeri zahod in vzhod od ceste kot javnega dobra) je uredilo ob upoštevanju koridorja natančnosti in stanja v naravi, to je naravnih in grajenih objektov daljšega obstoja, kot predvideva Pravilnik in kot izhaja iz mnenja v tem sodnem postopku postavljenega sodnega izvedenca geodetske stroke. Glede na starost katastrskih podatkov (preko 200 let) najverjetnejša katastrska meja ni stoodstotno zanesljiva in natančna, vendar se nahaja znotraj koridorja dopustnih odstopanj.

    Odločanje sodišča po najverjetnejši katastrski meji pomeni odločanje po stanju v katastru. Določitev meje po najverjetnejši katastrski meji ne indicira, da gre za pomanjkljivosti ali napake v katastru, temveč je posledica nenatančnosti geodetskih podatkov, upoštevajoč koridor natančnosti in stanja v naravi. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče v skladu s 100. členom ZKN najprej ugotoviti napako v katastru, oziroma da bi morala biti ta ugotovljena v upravnem postopku.
  • 24.
    VSL Sklep II Cp 2211/2025
    12.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00091681
    ZPP člen 154, 154/2, 161, 161/1, 180, 180/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 21, 21-1, 21-2.
    motenje posesti - določen zahtevek - oblika zahtevka v sporih zaradi motenja posesti - opis motilnega ravnanja - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - odmera stroškov - urnina - nagrada za zastopanje na naroku
    K sklepu priložena fotografija je dokazno sredstvo, ki omogoča nazornejšo predstavo o zatrjevanem motilnem ravnanju. Zahtevek je bil oblikovan jasno, določno in v skladu s sodno prakso. Opisan je bil način motenja in zahtevana vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja, vključno s prepovedjo bodočega motenja.
  • 25.
    VSL Sklep II Cp 1954/2025
    10.3.2026
    STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00091531
    SPZ člen 33, 33/1.
    motenje posesti - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - zadnje posestno stanje - odstranitev ograje - parkiranje - sklepčnost

    Zaključek, da sprememba uporabe parkirne površine iz izključujoče v dostopno širšemu krogu oseb, tako spremeni način izvrševanja posesti, da ustreza definiciji motenja, je materialno pravno pravilen.

  • 26.
    VSL Sodba II Cp 11/2025
    9.3.2026
    IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00092167
    ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3. ZPP člen 115, 115/1, 115/2. OZ člen 70. SPZ člen 59.
    tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - lastninska pravica na zarubljenem predmetu - možnost zastopanja - učinki zastopanja - lastnik stvari - dvom v dokazno oceno - pritožbena obravnava - opravičljiv razlog za izostanek z naroka - bolezen

    Tožnica lastninske pravice na zarubljenem govedu ni pridobila (1) niti sama z zavezovalnim pravnim poslom (ker goveda nikoli ni kupila), (2) niti preko zastopnika (ker pogodbeniki A. A. niso mogli sklepati, da deluje v tožničinem imenu - v času nakupov v potnih listih namreč kot imetnica goveda ni bila navedena tožnica, temveč A. A.), (3) niti, ker je bilo govedo skoteno na njeni kmetiji (ker krave, ki so to govedo povrgle, niso bile v njeni lasti). Ker tožnica ni dokazala, da je lastnica zarubljenega goveda, ne obstoji pravica, ki preprečuje izvršbo na njem.

  • 27.
    VSL Sklep I Cpg 45/2026
    5.3.2026
    STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00091361
    ZFPPIPP člen 299, 299/5, 299/7, 299a, 299a/4, 299a/4-4, 416, 416/2, 416/2-6.
    izločitvena pravica - prijava izločitvene pravice - prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice - prenehanje izločitvene pravice - denarni zahtevek
    Ker je upravitelj skladno z ZFPPIPP prodal premoženje, ki je predmet izločitvene pravice, je po jasni določbi petega odstavka 299. člena ZFPPIPP tožnica izgubila izločitveno pravico. Uveljavljanje lastninske pravice na nepremičnini, pridobljene na izviren način, pomeni uveljavljanje izločitvene pravice. Ker je tožničina izločitvena pravica s prodajo v stečajnem postopku prenehala, bi bilo sicer bolj prav tožbeni zahtevek zavrniti in ne zavreči.

    Iz splošne določbe prvega odstavka 227. člena ZFPPIPP (načelo koncentracije) izhaja, da lahko upnik svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku in v skladu s pravili tega postopka. To pomeni, da bi tožnica morala svojo denarno terjatev (ne glede na podlago) najprej prijaviti v stečaju zapuščine. To velja tako za denarno terjatev iz naslova vlaganj kot tudi za nadomestno denarno terjatev izločitvenega upnika po prodaji premoženja v stečajnem postopku. Šele prijava terjatve v stečajnem postopku bi omogočala preizkus terjatve po stečajnem upravitelju in drugih upnikih.
  • 28.
    VSL Sklep I Cp 2029/2024
    25.2.2026
    LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
    VSL00091764
    ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 43/1-4, 44, 44/1, 44/2, 44/3, 44/4.
    določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - izpolnjevanje dejanskih kriterijev - družbena lastnina - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - parkirišča - prostorski akti in upravna dovoljenja - upravna odločba - dostopna pot - pretekla raba - redna raba - upravni akt
    Odločilno težo pretekli rabi se daje v primerih/situacijah ugotavljanja obsega pripadajočega zemljišča, ko upravne/lokacijske dokumentacije ni na razpolago, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre.
  • 29.
    VSM Sklep II Cp 63/2026
    24.2.2026
    STVARNO PRAVO
    VSM00091456
    SPZ člen 33.
    motenje posesti - motenje posesti električnega priključka - dejanje ni dokazano - dokazni predlog za vpogled v sodni spis - neprimeren dokaz
    Za razsojo predmetne zadeve ni pomembno, ali je toženec v preteklosti že motil posest tožnika, temveč je pomembno oziroma pravno odločilno zgolj ali je ravno toženec motil posest tožnika v predmetni zadevi.
  • 30.
    VSL Sklep II Cp 2234/2025
    20.2.2026
    STVARNO PRAVO
    VSL00091225
    SPZ člen 32, 33. ZPP člen 76, 76/3.
    motenje posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - aktivna legitimacija - sposobnost biti pravdna stranka - podelitev sposobnosti biti stranka v postopku - pasivna legitimacija
    Ker gre v primeru tožene stranke torej za neposrednega motilca, ni pomembno, kdo je dejanje naročil in kdo bo imel od njega korist. To bi se ugotavljalo, če bi bil poleg neposrednega motilca tožen še posredni (tisti, ki je dejanje naročil ali bo imel od njega korist).
  • 31.
    VSL Sklep II Cp 309/2026
    18.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00090946
    SPZ člen 33, 33/1. ZPP člen 426.
    motenje posesti - sodno varstvo posesti - zadnje posestno stanje - opustitev posesti - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - ustaljena sodna praksa - ustavna pravica do enakega varstva pravic - pravica do sodnega varstva
    Tožnik je izrecno opustil posest, ko je izjavil, da odhaja, in se izselil. Izjavljeno je nato brez izjeme potrdilo njegovo enoznačno, mesec in pol trajajoče ravnanje. Tožnik namreč po izselitvi ni niti poskusil vzpostaviti dejanske oblasti nad stanovanjem, temveč je sprejel dejstvo, da ima poslej takšno izključno oblast le njegova nekdanja partnerka. Da to sprejema, (ji) je nedvoumno pokazal, ko je slab mesec po izselitvi prosil za dovoljenje, da pride v hišo po svoje stvari, in nato v hišo s tem namenom vstopil, ko mu je ona to omogočila.
  • 32.
    VSL Sklep I Ip 1400/2025
    17.2.2026
    IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00091381
    ZIZ člen 20a, 71. SPZ člen 142, 142/2, 154, 154/1, 154/3.
    izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - ugovor zoper sklep o izvršbi - hipotekarni dolžnik - prenehanje hipoteke v materialnem smislu - predlog za prekinitev postopka - predlog za odlog izvršbe
    Izvršilno sodišče v izvršilnem postopku ne more presojati dejstev v zvezi z ugasnitvijo hipoteke zaradi poteka časa. Obveznost iz prodajne pogodbe do glavnega dolžnika ne predstavlja iste terjatve, kot je terjatev hipotekarnega upnika do glavnega dolžnika. Ker ugotavljanje materialnopravnega prenehanja hipoteke v okviru izvršilnega postopka ni dopustno, izvršilno sodišče v okviru podanega ugovora dolžnice nima ustrezne podlage za prekinitev predmetnega postopka. Predlog za odlog izvršbe v predlogu za prekinitev izvršbe ni zajet.
  • 33.
    VSL Sodba I Cp 171/2025
    13.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00090890
    OZ člen 198, 336, 336/1, 346, 360. SPZ člen 95, 95/2, 96, 96/2. ZPP člen 189, 189/3.
    uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina - neupravičena obogatitev - zastaranje terjatve - začetek teka zastaranja - splošni zastaralni rok - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire - lastniški posestnik - litispendenca
    Zahtevki iz naslova neupravičene obogatitve zastarajo v splošnem zastaralnem roku petih let iz 346. člena OZ. Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti (336. člen OZ). Pri tem ni odločilno, kdaj je bil upnik seznanjen z višino terjatve, temveč kdaj je bil seznanjen z okoliščinami neupravičene obogatitve.

    Tožnica ni bila v situaciji, ko bi se ji zastaralni rok iztekel v času ukrepov zaradi epidemije, zaradi česar bi se njen položaj približal položaju strank, ki jih pri uveljavljanju pravic veže materialni prekluzivni rok ter so bile ovirane pri uveljavljanju sodnega varstva. Tožbo je vložila šele v juniju 2022, torej več kot 2 leti po izteku omenjenih ukrepov, zato se na zadržanje zastaranja zaradi epidemije neupravičeno sklicuje.

    Ker sodišče v tem postopku že odloča o predlogu tožnice za delitev najemnin, toženčev kasnejši istovrsten predlog v nepravdnem postopku ne pomeni ovire za dokončanje te pravde.
  • 34.
    VSL Sodba I Cp 1983/2025
    13.2.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00091109
    OZ člen 82, 82/2, 587, 600, 600/2. SPZ člen 99.
    tožba zaradi vznemirjanja lastninske pravice - zakupna (najemna) pogodba - zakupna pogodba za kmetijsko zemljišče - vsebina pogodbe - razlaga besedila - okoliščine konkretnega primera - sporno pogodbeno določilo - vinogradništvo
    Pravno sklepanje sodišča, da je bilo v zakup dano tisto območje parcele, kjer stoji vinograd, je v okoliščinah primera skladno z drugim odstavkom 82. člena OZ. Vinograd kot trajni nasad in njegovi plodovi so predmet zakupne pogodbe. Zakupnik pa sme uporabljati stvar le tako, kot to določa pogodba ali kakršen je namen stvari (drugi odstavek 600. člena OZ). Tožnik se zato s sklenitvijo pogodbe ni odpovedal uveljavljanju (stvarnih) upravičenj, ki ne posegajo v izvrševanje pravic zakupnika, kot neutemeljeno zatrjuje pritožnik.
  • 35.
    VSL Sklep II Cp 516/2025
    12.2.2026
    LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
    VSL00090750
    ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 43/1-4, 43/2.
    skupno pripadajoče zemljišče - javna infrastruktura - javne površine - igrišče - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - namembnost zemljišča - redna raba stavbe - prostorski akti - izvedensko mnenje izven pravde kot del trditvenega gradiva stranke
    V okviru dejanskega vidika je sodišče prve stopnje ugotovilo in upoštevalo, da se na teh nepremičninah nahajajo zelenice z zasajenim drevjem in grmičevjem, klopmi za počitek in nekaj stojali za stepanje preprog, v osrednjem delu pa se nahaja tudi manjše igrišče za najmlajše otroke. Drži sicer, da bi sama urejenost nepremičnin v povezavi z mrežo pešpoti, ki to območje povezuje z ostalim delom soseske, lahko govorila tudi v prid trditvi pritožnice, da gre za javne površine, a je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi to, da so te nepremičnine ves čas služile le potrebam stavb podkvice.

    S prostorskimi akti in upravnimi dovoljenji zemljišče, namenjeno skupni rabi obravnavanih stavb, sicer ni bilo specifično opredeljeno ali celo zarisano v parcelacijskem načrtu, a je na podlagi prostorske zasnove soseske in analize pregledanih prostorskih aktov iz časa načrtovanja stavb mogoče zaključiti, da so bila zemljišča v notranjosti verižnih nizov večstanovanjskih stavb v obliki podkve namenjena ureditvi otroških igrišč, parkov in zelenic.
  • 36.
    VSL Sklep II Cp 395/2025
    12.2.2026
    KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
    VSL00091166
    ZGJS člen 73. ZSKZ člen 1. ZLPP člen 5, 5/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
    tožba za ugotovitev lastninske pravice - lastninjenje gozdov in kmetijskih zemljišč - infrastruktura - hidroelektrarna - namembnost zemljišča - dejanska namembnost zemljišča - kataster - zemljiški kataster - kmetijsko zemljišče - gozdno zemljišče - zavrnitev dokaza - pravica do izjave
    Potrdila o namenski rabi zemljišč oz. lokacijske informacije ne omogočajo ugotovitve dejanske namembnosti nepremičnin, saj gre v obeh primerih za povzetek podatkov iz uradne evidence, kar pa seveda ne izkazuje dejanske namembnosti, ampak namembnost, kot izhaja iz uradne evidence. Ta pa, kot je že bilo uvodoma pojasnjeno, lahko odstopa od dejanske.
  • 37.
    VSL Sklep II Cp 2085/2024
    10.2.2026
    NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00091139
    ZVEtL-1 člen 42, 43, 44. ZGJS člen 76.
    pripadajoče zemljišče - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k več objektom - stvarna služnost pešpoti - ureditveni načrt - parkirna mesta - urbanizem - izvedensko mnenje - dejanska raba - pločnik - komunalni objekt
    Iz zunanje ureditve zemljišča izhaja, da je služilo potrebam stavbe, ne pa potrebam splošne javnosti. Takšna redna raba zemljišča je kazalnik njegove dejanske namembnosti za redno rabo stavbe. Tega ne spremeni okoliščina, da je ta del zemljišča za parkiranje ali pešhojo uporabljal tudi kdorkoli drug. Pomembna je redna raba zemljišča, ne postranska. Nasprotna udeleženka tudi ni zatrjevala, da bi kakorkoli gospodarila s tem delom zemljišča. Ker pločnik nikoli ni bil urejen oziroma zgrajen, gre za neupoštevano urbanistično spremembo izvornega stanja.

    Ker pločnik kot komunalni objekt ni bil zgrajen oziroma ker ta del zemljišča ni nikoli postal javna infrastruktura, tudi ni mogel biti predmet lastninjenja občine po 76. členu ZGJS. Ker lastninjenja po omenjenem določilu ZGJS v letu 1993 iz navedenega razloga ni moglo biti, se je tudi ta del parcele olastninil z ZLNDL z dnem 25. 7. 1997, tako kot to ugotovlja sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Izpodbijana odločitev je zato v tem delu pravilna.
  • 38.
    VSL Sodba I Cp 1477/2024
    6.2.2026
    LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
    VSL00091240
    ZLNDL člen 5. ZPP člen 2, 2/1. Zakon o lastnini na delih stavb (1959) člen 2, 3, 5, 5/1, 5/2, 36.
    ugotovitev lastninske pravice - lastninjenje po ZLNDL - dejanska etažna lastnina - nastanek etažne lastnine - družbena lastnina - pravica uporabe - pravica razpolaganja - skupni del stavbe v etažni lastnini - del stavbe - posebni skupni del - posamezni del - poslovni prostor - oddaja nepremičnine v najem - načelo dispozitivnosti
    V obravnavani zadevi gre za način dejanskega etažiranja, brez formalnega pravnega akta. Pravna prednica tožnice je financirala izgradnjo večstanovanjske stavbe in s tem na posameznih delih stavbe, ki je bila v družbeni lastnini, pridobila pravico razpolaganja. Kot investitor, s pravico razpolaganja in uporabe na stavbi, je lahko enostransko določila, da bo sporni prostor zadržala in uporabljala za drugačen namen od načrtovanega. Pravna prednica tožnice je torej enostransko spremenila načrtovani skupni del stavbe v posamezni del (v samostojno funkcionalno celoto) in na njem obdržala pravico uporabe - to je storila konkludentno, s tem, ko je poslovni prostor obdržala v posesti in ga oddajala v najem.
  • 39.
    VSL Sodba II Cp 1632/2024
    6.2.2026
    STVARNO PRAVO
    VSL00090694
    SPZ člen 43, 65.
    ugotovitev solastninske pravice na nepremičnini - obstoj solastnine - velikost solastninskega deleža - dejanska etažna lastnina - zakonita in dobroverna posest - priposestvovanje lastninske pravice - pomožni prostori - pravna kvalifikacija pomožnega prostora - podatki gurs
    Bistvo tožbenega zahtevka je v ugotovitvi solastništva tožnikov na spornem deležu, medtem ko je razdelitev tega deleža med tožniki glede na njihove obstoječe deleže zgolj vprašanje njihovega notranjega razmerja in z ničemer ne posega v pravni položaj toženke. Toženka zato s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na notranje razmerje med solastniki ne more uspeti, saj ta razmerja ne vplivajo na odločitev o obstoju solastninske pravice na spornem deležu.
  • 40.
    VSL Sklep II Cp 211/2026
    5.2.2026
    STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00090658
    ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/3. SPZ člen 33. ZPP člen 352.
    motenje posesti - zavrnjena začasna odredba - ureditvena oz. regulacijska začasna odredba - začasna ureditev spornega razmerja - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - neznatna škoda - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - izkazanost narave in obsega zelo hudih posledic za stranko - subjektivna nevarnost - težko nadomestljiva škoda - premoženjska škoda - pomanjkljiva trditvena podlaga - varstvo lastninske pravice - prepozna dopolnitev pritožbe
    Izdaja regulacijske začasne odredbe je pridržana izjemnim in nujnim primerom, toliko bolj, kadar jo stranka predlaga v sporu o motenju posesti, pri katerem se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 50
  • >
  • >>