Končni obračun predstavlja poravnavo med strankama. Z njim pogodbeni stranki uredita vsa odprta in sporna razmerja ter dokončno določita (vse) medsebojne pravice in obveznosti iz pogodbe.
ZKP člen 371, 371/1-3, 383, 383/1-1, 387, 442, 442/1.
vabilo obdolžencu - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca - pritožba v korist soobdolženca
Glavno obravnavo, ki se vodi po določilih ZKP o skrajšanem postopku, je mogoče opraviti, če so na njej navzoče osebe, katerih navzočnost je na njej obvezna, tudi obdolženec. Izjema od tega je določena v I. odst. 442. čl. ZKP, kjer je kot prvi pogoj (ob preostalih) določeno, da mora biti obdolženi, kateri se je ne udeleži, nanjo v redu povabljen. Obdolženi, kateri se je pritožil, na zadnjo obravnavo ni bil vabljen. Sodišče se je zadovoljilo z obljubo njegovega zagovornika na prejšnji obravnavi,da bo o obravnavi „obvestil svojo stranko“. Takšnega vabljenja obdolženca ZKP ne pozna, zato ni bilo pogojev za njegovo sojenje v nenavzočnosti. To pa velja tudi za drugega obdolženca, kateri tudi ni bil vabljen. Ta se ni pritožil. Sta pa zadevi vodeni proti obema medsebojno povezani, zato je bilo potrebno z uporabo določil čl. 387 ZKP sodbo razveljaviti tudi zanj.
najemna pogodba za športni park - odpoved pogodbe - predmet najema - sodna odpoved pogodbe
Četudi se predmet najema (športni park) šteje kot poslovni prostor skladno z 2. čl. ZPSPP, je bila v obravnavanem primeru najemna pogodba odpovedana sodno, ker ima vročitev tožbe najemniku (toženi stranki) značaj sodne odpovedi.
nastanek taksne obveznosti – pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse – narava plačilnega naloga – sklep o odmeri takse
Sodna praksa je o tem, kdaj je potrebno vložiti predlog za oprostitev plačila sodnih taks, enotna in obstaja le ena drugačna odločba, ki stoji na stališču, da je predlog za oprostitev plačila sodne takse, možno vložiti še v ugovornem roku zoper plačilni nalog. Pritožbeno sodišče tej odločbi ne sledi, temveč do te odločbe uveljavljeni sodni praksi, ki je skladna tudi z ZST.
Plačilni nalog ni odločba o odmeri sodne takse, saj določa zgolj način izpolnitve taksne obveznosti. Šele sklep o ugovoru zoper plačilni nalog je dejansko odločba o odmeri sodne takse.
pravica do popravka – pogoji za objavo popravka – prizadetost pravice ali interesa
Trditve, da tožnica ravna v nasprotju z zakonom, so nedvomno takšne navedbe, da so prizadele tožničin interes oziroma pravico.
To, ali je novinar presegel „svoja pooblastila“ ali ne, za odločitev o tožbenem zahtevku na objavo popravka ni bistveno. Pravica do popravka ne predstavlja civilnopravne sankcije ali kazni za protipravno – napačno ravnanje novinarja. Je le način, na katerega lahko vsakdo s sredstvi medijskega prava brani svoje pravice in interese z učinkovitim sodelovanjem v javni razpravi.
ZDR člen 83, 83/4, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 90, 90/3, 113, 113/1, 208. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 37.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - utemeljen razlog - poslovni razlog - sindikalni zaupnik - posebno varstvo pred odpovedjo
Ker obstoj posebnega delovnega mesta, na katerem je tožnica kot sindikalna zaupnica opravljala svojo funkcijo, ni bil posledica pogodbe med sindikatom in delodajalcem, ampak posledica odločitve tožene stranke, da to delovno mesto sistematizira, potem je bilo tudi v njeni pristojnosti, da sprejme odločitev o ukinitvi tega delovnega mesta. Omenjena ukinitev delovnega mesta predstavlja utemeljen organizacijski oziroma poslovni razlog za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana tožnici.
Vsebino pogodbe, tudi pogodbe o zaposlitvi, določijo stranke te pogodbe. Če je sporna vsebina ali razlaga pogodbe, kot v konkretnem primeru, je za odločitev bistvenega pomena izpoved obeh strank pogodbe in tudi tistega, ki je pogodbo pripravil. Iz tega razloga zaslišanje samo ene izmed strank pogodbe privede do nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
Zgolj pavšalna navedba, da se predlagani, a neizvedeni dokazi zavrnejo kot nepotrebni, ker je dejansko stanje dovolj razjasnjeno, ne zadošča, saj stranki ne omogoča vsebinskega dialoga s sodiščem in krni njeno pravico do pritožbe.
ZJU člen 5, 100, 100/1, 154. ZDR člen 37, 83, 83/2, 86, 110, 111, 111/1, 111/1-2.
javni uslužbenec – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – pisna obdolžitev – zagovor
Vsebina očitkov v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora biti identična s pisno obdolžitvijo, pri čemer mora biti pisna obdolžitev jasna, tako da je mogoče ugotoviti, katere konkretne kršitve pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja se delavcu očitajo, saj se delavec le tako lahko zagovarja.
ok status tožnika je upravičena zahteva tožene stranke kot delodajalca po njegovi zadržanosti glede dajanja izjav preko javnih občil. Javno komentiranje in ocenjevanje dela organa, v katerem je delo opravljal, v objavljenem odprtem pismu, je bilo v nasprotju s kodeksom etike in je škodovalo toženi stranki. Iz teh razlogov ga je tožena stranka utemeljeno spoznala za odgovornega lažje disciplinske kršitve.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti – vročitev
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je zakonita, če delodajalec dokaže, da je delavcu predhodno podal in vročil opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in na možnost kasnejše odpovedi.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 81/2-1, 81/2-2, 82. ZPP člen 11, 11/1, 95, 95/1, 95/1-4, 115, 115/1. ZDSS-1 člen 61, 62. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 234, 244.
začasna nezmožnost za delo – invalid – presoja odločitve osebnega zdravnika
Začasna zadržanost od dela se ugotavlja glede na delo, ki je oziroma bi moralo biti zavarovancu zagotovljeno po dokončni in izvršljivi odločbi o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja.
Če izbrani osebni zdravnik zaradi drugih zdravstvenih razlogov ali zaradi istih zdravstvenih razlogov po tem, ko je že poteklo 30 dni od izdaje odločbe zdravstvene komisije, ne ugotovi začasne nezmožnosti za delo, lahko zavarovanec v roku treh delovnih dni od dneva, ko je bil z oceno izbranega osebnega zdravnika seznanjen, zahteva odločitev imenovanega zdravnika.
zastaranje odškodninske terjatve - škodljive emisije - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - začetek teka zastaralnega roka
Odškodninske terjatve za škodo, ki zaradi učinkovanja škodljivih emisij stalno nastajajo, prav tako zastarajo in ZOR za takšne odškodninske terjatve ne predvideva izjem. Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo začetek teka zastaralnega roka, odkar so bile emisije v nespremenjenem obsegu tožnikoma znane.
lažni stečaj – dejansko poslabšanje premoženjskega stanja dolžnika - insolventnost – direktni naklep – vzročna zveza
Obtoženka je z brezplačnim odstopom celotnega poslovanja obstoječe družbe na novo v ta namen ustanovljeno družbo dejansko poslabšala premoženjsko stanje stare družbe, zato je ta postala dalj časa plačilno nesposobna (insolventna), kar je privedlo do uvedbe stečajnega postopka in kasneje stečaja.
Stečaj je bil zajet v obtoženkini krivdi, namenjen pa je bil obtoženkini izognitvi plačila obveznosti do oškodovanke, ki so izvirale iz pravnomočne in izvršljive sodbe Delovnega in socialnega sodišča.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 256, 256/1, 257, 257/1, 257/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – ponarejanje listin
Tožnik je na bančnem obrazcu, ki je vseboval podpis in žig delodajalca, označil, da je zaposlen za nedoločen čas, čeprav je bila njegova pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas. S takšnim ravnanjem, ki ima vse znake kaznivega dejanja ponarejanja listin, je kršil določila pogodbe o zaposlitvi, tako da mu je toženec utemeljeno podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodna razveza – odškodnina – reparacija – zavod – izbris zavoda iz sodnega registra – odgovornost za obveznosti zavoda
Tožnica je upravičena do odškodnine ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi, kljub temu da je bila tožena stranka v času sodnega postopka izbrisana iz sodnega registra.
Toženca kot ustanovitelja izbrisanega zavoda odgovarjata za obveznosti, ki izvirajo na podlagi nezakonito podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
odstop od pogodbe – pogodbena kazen – višina pogodbene kazni – zmanjšanje pogodbene kazni – znižanje pogodbene kazni kot materialno pravni ugovor – kriteriji sorazmernosti pogodbene kazni
Pogodbena kazen je pri denarni obveznosti izključena, saj naj bi funkcijo kaznovanja pogodbi nezveste stranke „opravljale“ že zakonske zamudne obresti in zato v primeru zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti ni dovoljeno kumuliranje pogodbene kazni z zamudnimi obrestmi. Vendar pa je pri tem potrebno ločevati, ko gre za denarne obveznosti po pogodbi ali pa za obveznosti zaradi odstopa od pogodbe. Pogodbi zvesta stranka z odstopom od pogodbe zaradi zamude z izpolnitvijo sicer izgubi temeljno upravičenje in dodatne pravice (zahtevke) zaradi zamude z izpolnitvijo (plačilo zakonskih zamudnih obresti), pridobi pa pravico zahtevati plačilo odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi neizpolnjene pogodbe. Glede na tako opredeljen namen prepovedi pogodbene kazni določene za denarne obveznosti (nekumuliranje z zakonskimi zamudnimi obrestmi) ni torej nobene ovire za dopustitev dogovorjene pogodbene kazni in je potrebno zahtevek tožeče stranke obravnavati po tej materialnopravni podlagi.
ZIZ člen 24, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 56a. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/8. ZFPPIPP-A člen 29, 29/2, 33, 33/2.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika – odgovornost za obveznosti izbrisane družbe – ničnost pogodbe o odstopu deleža – ničnost vpisa v sodni register – ponareditev listin – ugovor novega dolžnika
Novi dolžnik ugovora, da obveznost izbrisane družbe ni prešla nanj, ker je bil le formalno vpisan kot družbenik te družbe, ne more uspešno uveljavljati v pritožbi zoper sklep o nadaljevanju izvršbe. S pritožbo bi lahko uspel v primeru, če bi dokazal, da iz podatkov AJPES ne izhaja zakonska domneva, da je bil aktivni družbenik izbrisane družbe.
vrnitev v prejšnje stanje – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje – bolezen zakonitega zastopnika
Ker iz priloženega zdravniškega potrdila izhaja, da je bil zakoniti zastopnik tožene stranke od dela zadržan 01. 06. 2010 in 02. 06. 2010, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je vzrok zaradi katerega se tožena stranka naroka ni mogla udeležiti, prenehal z zaključkom bolezni, posledično pa se je petnajstdnevni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje iztekel 17. 6. 2010.
Kljub temu, da je toženec za tožnika od 25. 7. 2009 do 30. 10. 2009 ugotovil začasno nezmožnost za delo po tem, ko mu je z izpodbijano odločbo bolniški stalež z dnem 24. 7. 2009 zaključil, ima tožnik pravni interes za izpodbijanje te odločbe, ker je uveljavljal ugotovitev njene nezakonitosti in odobritev bolniškega staleža tudi po 30. 10. 2009.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062157
ZPP člen 311.
javno priobčevanje fonogramov - dolžnost mesečnega poročanja o obsegu javnega priobčevanja fonogramov – procesna legitimacija – pravni interes
S tožnikovo trditvijo, da je sam nosilec upravičenja iz materialnopravnega razmerja in da uveljavlja svojo pravico, je izkazana njegova procesna legitimacija. Za obstoj procesne legitimacije in s tem dopustnost meritornega odločanja namreč zadošča že zatrjevanje stvarne legitimacije.