Sodišče prve stopnje je s tem, ko je svojo odločitev oprlo na dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala in se zato o njih tudi ni mogla izjaviti, nasprotno pa glede tistih dejstev, ki so bila zatrjevana, ni izvedlo predlaganih dokazov, kršilo pravico do izjave.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 256, 256/1, 257, 257/1, 257/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – ponarejanje listin
Tožnik je na bančnem obrazcu, ki je vseboval podpis in žig delodajalca, označil, da je zaposlen za nedoločen čas, čeprav je bila njegova pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas. S takšnim ravnanjem, ki ima vse znake kaznivega dejanja ponarejanja listin, je kršil določila pogodbe o zaposlitvi, tako da mu je toženec utemeljeno podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
nadomestilo za invalidnost – ustavitev izplačevanja – pogoji za izplačevanje
Toženec z odločitvijo o ustavitvi izplačevanja nadomestila za invalidnost za nazaj od 1. 1. 2006, ker je bil tožnik v delovnem sporu reintegriran v delovno razmerje, sicer ni posegel v pravnomočno odločbo z dne 31. 8. 2006, s katero je bila tožniku priznana pravica do nadomestila za invalidnost za čas od 1. 1. 2006 dalje, vendar je takšna odločitev nezakonita zato, ker je tožnik s prijavo v evidenco brezposelnih in izpolnjevanjem obveznosti po predpisih o zaposlovanju izpolnil pogoje za izplačevanje nadomestila za invalidnost tudi od 1. 1. 2006 dalje.
lažni stečaj – dejansko poslabšanje premoženjskega stanja dolžnika - insolventnost – direktni naklep – vzročna zveza
Obtoženka je z brezplačnim odstopom celotnega poslovanja obstoječe družbe na novo v ta namen ustanovljeno družbo dejansko poslabšala premoženjsko stanje stare družbe, zato je ta postala dalj časa plačilno nesposobna (insolventna), kar je privedlo do uvedbe stečajnega postopka in kasneje stečaja.
Stečaj je bil zajet v obtoženkini krivdi, namenjen pa je bil obtoženkini izognitvi plačila obveznosti do oškodovanke, ki so izvirale iz pravnomočne in izvršljive sodbe Delovnega in socialnega sodišča.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti – vročitev
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je zakonita, če delodajalec dokaže, da je delavcu predhodno podal in vročil opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in na možnost kasnejše odpovedi.
Tožnici gre odpravnina ob upokojitvi, četudi je pred upokojitvijo s toženo stranko sklenila posebno pogodbo o zaposlitvi za opravljanje javnih del, saj za takšno pogodbo o zaposlitvi veljajo vse določbe ZDR, tudi določba o odpravnini ob upokojitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – zagovor
Pri odpovedi ne gre za posebni postopek pri delodajalcu, tako da se tožnik ni bil dolžan na zagovoru pri toženi stranki sklicevati na zdravstvene zadržke, zaradi katerih naj bi odklonil delo. Te zdravstvene zadržke je lahko prvič omenil v tožbi, ki jo je vložil zoper redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zaradi odklanjanja dela.
ZFPPIPP člen 59, 59/1, 103, 103/2, 103/3, 121, 153, 153/3. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 2, 12, 12/1.
prisilna poravnava – predujem za kritje stroškov prisilne poravnave – nagrada upravitelja - ocena višine nadomestila
Sodišče prve stopnje se je pri oceni višine nadomestila zaradi odmere predujma pravilno oprlo na podatke iz listine, ki jo je, skupaj s predlogom za začetek postopka prisilne poravnave, predložil dolžnik.
zastaranje odškodninske terjatve - škodljive emisije - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - začetek teka zastaralnega roka
Odškodninske terjatve za škodo, ki zaradi učinkovanja škodljivih emisij stalno nastajajo, prav tako zastarajo in ZOR za takšne odškodninske terjatve ne predvideva izjem. Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo začetek teka zastaralnega roka, odkar so bile emisije v nespremenjenem obsegu tožnikoma znane.
nepopolna tožba – identifikacija tožbenega zahtevka – določen oziroma določljiv tožbeni zahtevek
S tožbo se lahko uveljavlja le pravno varstvo konkretne vsebine, zato mora biti tožbeni zahtevek določen ali vsaj določljiv. Tak pa je tožbeni zahtevek le tedaj, ko tožnik v tožbi navede historični dogodek, oziroma toliko dejstev, da je omogočena jasna identifikacija zahtevka in njegova ločitev od morebitnih drugih zahtevkov. Tožeča stranka mora v tožbi konkretno navesti dejstva, ki izhajajo iz življenjskega dogodka in utemeljujejo nastanek upravičenja, ki ga uveljavlja s tožbo.
ZDR člen 18, 18/1, 31, 31/41, 32, 35, 83, 83/2, 86, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ člen 240, 245. SKPgd člen 47.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi – zagovor – pravica do obrambe – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – poneverba ponareditev poslovnih listin – dodatek k plači – dodatek za delovno dobo
Direktor tožene stranke, ki je bil pooblaščen za podajo odpovedi, se je seznanil z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, šele ko so bile prve ustne izjave oz. nepravilnosti iz anonimne prijave preverjene s pregledom dokumentacije.
Postopek pred odpovedjo ni strogo formalni postopek, tako da pravica tožnika do obrambe ni bila kršena, četudi pred odpovedjo pri toženi stranki ni dobil na vpogled originalnih dokumentov oz. listin v zvezi z očitanimi kršitvami.
Ker je bila obveznost toženca glede sklenitve pogodbe o zaposlitvi po uspešno opravljenem pravniškem državnem izpitu, za čas trajanja pripravništva in za ustrezno delovno mesto, določena v pogodbi o zaposlitvi, toženec pa je po opravljenem državnem pravniškem izpitu sklenitev pogodbe o zaposlitvi zavrnil, je dolžan povrniti stroške izobraževanja v višini seštevka neto plač, prejetih v času pripravništva.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 81/2-1, 81/2-2, 82. ZPP člen 11, 11/1, 95, 95/1, 95/1-4, 115, 115/1. ZDSS-1 člen 61, 62. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 234, 244.
začasna nezmožnost za delo – invalid – presoja odločitve osebnega zdravnika
Začasna zadržanost od dela se ugotavlja glede na delo, ki je oziroma bi moralo biti zavarovancu zagotovljeno po dokončni in izvršljivi odločbi o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja.
Če izbrani osebni zdravnik zaradi drugih zdravstvenih razlogov ali zaradi istih zdravstvenih razlogov po tem, ko je že poteklo 30 dni od izdaje odločbe zdravstvene komisije, ne ugotovi začasne nezmožnosti za delo, lahko zavarovanec v roku treh delovnih dni od dneva, ko je bil z oceno izbranega osebnega zdravnika seznanjen, zahteva odločitev imenovanega zdravnika.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – prepoved konkurence – zloraba bolniškega staleža
Odsotnosti z dela zaradi bolezni pomeni, da delavec iz zdravstvenih razlogov ni sposoben opravljati dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, ne pa nujno tudi, da ne more opravljati česa drugega, kar sicer obi
čajno opravlja poleg dela. Navodil zdravnika se mora držati, da bo zdravljenje čim krajše, vzdržati se mora vseh ravnanj, ki bi lahko vplivala na podaljševanje zdravljenja oziroma poslabšanja zdravstvenega stanja. Navedeno pa ne pomeni, da ne sme izvrševati niti tistih običajnih vsakodnevnih opravil, ki jih sicer lahko opravlja poleg svojega dela pri delodajalcu. Iz tega razloga tudi krajše potovanje v drug kraj, kakršno se je tožnici očitalo v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, če ne vpliva na podaljševanje zdravljenja oziroma poslabšanja zdravstvenega stanja in s tem na delovno zmožnost, ne predstavlja utemeljenega razloga za odpoved, ne glede na to, ali delavec formalno krši navodila imenovanega zdravnika.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062157
ZPP člen 311.
javno priobčevanje fonogramov - dolžnost mesečnega poročanja o obsegu javnega priobčevanja fonogramov – procesna legitimacija – pravni interes
S tožnikovo trditvijo, da je sam nosilec upravičenja iz materialnopravnega razmerja in da uveljavlja svojo pravico, je izkazana njegova procesna legitimacija. Za obstoj procesne legitimacije in s tem dopustnost meritornega odločanja namreč zadošča že zatrjevanje stvarne legitimacije.
vrnitev v prejšnje stanje – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje – bolezen zakonitega zastopnika
Ker iz priloženega zdravniškega potrdila izhaja, da je bil zakoniti zastopnik tožene stranke od dela zadržan 01. 06. 2010 in 02. 06. 2010, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je vzrok zaradi katerega se tožena stranka naroka ni mogla udeležiti, prenehal z zaključkom bolezni, posledično pa se je petnajstdnevni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje iztekel 17. 6. 2010.
ZIZ člen 24, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 56a. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/8. ZFPPIPP-A člen 29, 29/2, 33, 33/2.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika – odgovornost za obveznosti izbrisane družbe – ničnost pogodbe o odstopu deleža – ničnost vpisa v sodni register – ponareditev listin – ugovor novega dolžnika
Novi dolžnik ugovora, da obveznost izbrisane družbe ni prešla nanj, ker je bil le formalno vpisan kot družbenik te družbe, ne more uspešno uveljavljati v pritožbi zoper sklep o nadaljevanju izvršbe. S pritožbo bi lahko uspel v primeru, če bi dokazal, da iz podatkov AJPES ne izhaja zakonska domneva, da je bil aktivni družbenik izbrisane družbe.
kreditna pogodba – izjava o razdrtju pogodbe – dokazilo o prejemu poštne pošiljke – oblikovalni učinek izjave o razdrtju pogodbe – zamudne obresti pred vložitvijo tožbe
Tožeča stranka zgolj s predložitvijo kopije njene knjige oddanih poštnih pošiljk ni dokazala, da sta toženi stranki takšno izjavo tudi prejeli. Iz navedene listine je razvidno le, da naj bi tožeča stranka oddala navedeni pošiljki kot priporočeni (oznaka „R“ pod opombo), pri čemer takšna pošiljka omogoča pridobitev dokaza o vročitvi te pošiljke na zahtevo uporabnika.
odškodninska odgovornost – protipravno ravnanje – trpinčenje na delovnem mestu – nepremoženjska škoda – duševne bolečine
Ravnanje tožene stranke, ki je tožniku odredila čakanje na delo in mu kljub njegovim opozorilom, da bi rad delal, dela ni zagotovila, čeprav bi to lahko storila, predstavlja obliko trpinčenja na delovnem mestu.
ZDR člen 18, 18/3, 72, 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. ZGD-1 člen 505, 515. KZ člen 244, 313.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovodna oseba – individualna pogodba o zaposlitvi – zagovor – vabilo na zagovor – rok za podajo odpovedi – znaki kaznivega dejanja
Tožnici je bil pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi omogočen zagovor. Vabilo na zagovor ji je vročil ustrezen organ, to je edini družbenik tožene stranke, saj je pogodbo o zaposlitvi sklenila kot poslovodna oseba s tem družbenikom, ki je kot lastnik nastopal v vlogi delodajalca. Nobene ovire ni, da ne bi isti organ, ki je pristojen za sklenitev pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo, kateri je zaradi razrešitve prenehal mandat, nastopal v imenu delodajalca tudi pri prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.