CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00082519
ZIZ člen 272, 272/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
regulacijska začasna odredba - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - pojasnilna dolžnost banke - kršitev pravice do izjave - verjetnost obstoja terjatve - sklepčnost trditev
V tej zadevi v ugovoru zatrjevana pojasnila toženke kažejo diametralno nasproten potek informiranja o prevzetih tveganjih, kot sta ga zatrjevala tožnika, ki sta navedla, da nista bila opozorjena na valutna tveganja in na to, kako bi lahko večja apreciacija tečaja vplivala na njune kreditne obveznosti. Zgolj na podlagi podanih navedb po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče zaključiti, da so navedbe tožnikov verjetnejše.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00082713
ZD člen 64, 64/1, 76, 101. ZPP člen 184, 184/2, 285, 350, 350/2. OZ člen 367.
pravda na podlagi napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča - vezanost na vsebino napotitvenega sklepa - izrek napotitvenega sklepa - tožba na ugotovitev neveljavnosti oporoke - tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - neprava sprememba tožbe - navidezna eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - ugotovitveni in oblikovalni tožbeni zahtevek - ista dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - nesklepčnost tožbenega zahtevka - opozorilo stranki o nesklepčnosti tožbe - materialno procesno vodstvo - materialno procesno vodstvo v primeru zastopanja po kvalificiranem pooblaščencu - opozorilo na pomanjkljivost tožbenih navedb s strani nasprotne stranke - oblikovanje tožbenega zahtevka - ničnost oporoke - izpodbojnost oporoke - oblikovna pomanjkljivost - napačno oblikovan tožbeni zahtevek - dolžna procesna skrbnost pravdne stranke - zastaranje pravice zahtevati razveljavitev oporoke - pretrganje zastaranja - vložitev tožbe - nesklepčna tožba - namenska razlaga zakonske določbe - nasprotovanje tožbenemu zahtevku - uradni preizkus pritožbenega sodišča - zavrnitev tožbenega zahtevka - zavrženje tožbe - pravica do sodnega varstva - pravica do dedovanja - napaka v obličnosti oporoke - pisna oporoka pred pričami - neenotna sodna praksa - razpravno načelo - načelo enakosti orožij
Pojem neveljavnosti res vključuje tudi pojem izpodbojnosti, a to ne vodi v sklep o navidezni kumulaciji obeh zahtevkov. Primarno postavljeni zahtevek je namreč ugotovitveni, podredni pa oblikovalen. Z ugotovitvenim zahtevkom je tožnica zahtevala ugotovitev neveljavnosti oporoke, torej ugotovitev nečesa, kar že obstaja, z oblikovalnim pa njeno razveljavitev, torej realizacijo izpodbojnosti, pri čemer oporoka do razveljavitve velja. Gre za dva različna zahtevka, pri čemer prvo navedeni (ugotovitveni) zahtevek ne vsebuje zahtevka za razveljavitev oporoke. S postavitvijo podrednega zahtevka je bila zato tožba spremenjena (drugi odstavek 184. člena ZPP).
Pri obsegu materialno procesnega vodstva, ki se nanaša na stvarne predloge (zahtevke), je treba upoštevati, da je oblikovanje pravilnega tožbenega zahtevka predvsem stvar stranke.
Tožena stranka ima pravico, da zahtevku nasprotuje iz vseh razlogov, za katere meni, da so relevantni in ji zato tega, da se je do spornega zahtevka vsebinsko opredelila, ni mogoče šteti v škodo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00082612
OZ člen 5, 88, 88/1. ZVPot člen 23, 24. ZPotK-2 člen 52. URS člen 33. ZPP člen 163, 163/4. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 3, 3/1, 4, 4/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah preambula 16. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 7.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - ničnost kreditne pogodbe - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - protipravno ravnanje banke - načelo vestnosti in poštenja - sklenitvena pogodbena faza - bistvena sestavina pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - dolžna profesionalna skrbnost - dolžnost razkritja informacij - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - tuja valuta denarne obveznosti - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - sprememba valute - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - spremembe valutnih tečajev - menjalni tečaj - kreditno tveganje - jasnost pogodbenih določil - nepošten pogodbeni pogoj - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - merilo povprečnega potrošnika - dokazna ocena izpovedi prič - sodna praksa SEU - avtonomna razlaga pravne norme - izrek stroškovne odločitve - začetek teka roka - določitev roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti
Ni pomembno, ali je banka mogla napovedati znatno spremembo tečaja, niti da ni bilo gotovo, ali se bo tečajno tveganje realiziralo v škodo ali v korist tožnikov; odločilno je, da je glede na pretekle izkušnje (potek gospodarskih kriz in finančnih zlomov) morala pričakovati, da v odplačilni dobi kredita lahko pride do velikih pretresov na valutnem trgu in s tem do tečajnih sprememb.
Ob sklepanju pogodbe je poleg ZPotK veljal tudi ZVPot, ki pri opredelitvi nepoštenosti pogodbenega pogoja izhaja iz utemeljenih pričakovanj potrošnika glede izpolnitve pogodbe oziroma uveljavljanja svojih pogodbenih interesov. Potrošnik jih lahko oblikuje, če ponudnik kot informacijsko in pogajalsko močnejša stranka ravna v skladu z vestnostjo in poštenjem. Poskrbeti mora torej za prenos tistih informacij, ki bodo (povprečnemu) potrošniku omogočili enakovreden pogajalski položaj. Da zahteva po lojalnem in pravičnem sodelovanju ponudnika vključuje upoštevanje potrošnikovih interesov, izhaja tudi iz 16. uvodne izjave Direktive 13/93. Dolžnost informiranja potrošnika tako ni določena za nazaj, ampak je veljala že ob sklenitvi pogodbe.
Ker je za presojo odločilen kriterij povprečnega potrošnika, obseg dolžnega pojasnila ni odvisen od stopnje kreditojemalčeve izobrazbe.
Sodišče je storilo napako pri subsumpciji svojih ugotovitev glede tega, ali prestani strah v konkretnem primeru upravičuje tožnika do odškodnine za nepremoženjsko škodo, ko je ocenilo, da je bil ta strah glede na vse okoliščine premalo intenziven, preveč neznaten, da bi upravičeval denarno odškodnino. Napačno je tudi presodilo račun kot izkaz škode zaradi nastalih stroškov za varovanje.
Sodba sodišča prve stopnje je, kolikor se nanaša na presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke po višini, brez razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju, zaradi česar je višje sodišče v tem delu ni moglo vsebinsko preizkusiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00082518
ZPP člen 285.
pogodba o poslovnem sodelovanju - denarni vložek - izpolnitev dogovora - dokazno breme - materialno procesno vodstvo
Tožnik pravilno navaja, da je bilo dokazno breme o namenski porabi denarja na tožencu. Materialno dokazno breme za tožbene trditve je bilo na tožniku, na tožencu pa procesno dokazno breme, da dokaže izpolnitev dogovora. V sodni praksi je jasno zavzeto stališče, da ko tožnik zatrjuje negativno dejstvo, toženec pa istočasno izpolnitev svoje obveznosti, je dokazno breme na tožencu.
Ni naloga sodišča, da stranko seznani z vsemi možnimi relevantnimi dokaznimi predlogi. Takšno postopanje sodišča bi bilo pretirano v korist ene stranke in pristransko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00082282
OZ člen 417, 417/1, 424, 424/1, 424/2. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
odstop terjatve s pogodbo (cesija) - odgovornost odstopnika terjatve - odgovornost za izterljivost odstopljene terjatve - solidarno poroštvo - razlaga pogodbe - kogentna zakonska določba - ničnost pogodbenega določila
Odstopnik terjatve odgovarja le za njeno izterljivost (424. člen OZ), za katero se morata stranki vselej posebej dogovoriti. V skladu z drugim odstavkom 424. člena OZ se za večjo odgovornost, kot je odgovornost za izterljivost, ni mogoče dogovoriti. Navedena določba je kogentne narave in je stranki z dogovorom ne moreta obiti.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je določba 2.3. Pogodbe, v kolikor bi jo šteli kot dogovor o solidarnem poroštvu toženke, nična, saj presega z zakonom določeno omejeno odgovornost odstopnika terjatve.
NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00082157
ZVEtL-1 člen 44, 44/3. ZFPPIPP člen 342, 342/5. OZ člen 34. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče k stavbi - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - originarna pridobitev lastninske pravice - nedopusten predmet pogodbe - stvar izven pravnega prometa - kvalificirana protipravnost - ničnost pogodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe, zaradi katerih se ta ne more preizkusiti - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Samostojno razpolaganje s pripadajočim zemljiščem ni dopustno, pogodba s takim predmetom pa je nična, ne glede na morebitno dobrovernost pridobitelja in način pridobitve. Statusa pripadajočega zemljišča nepremičnina ne izgubi niti v primeru, da je lastninska pravica v zemljiško knjigo vpisana na podlagi originarne pridobitve z nakupom v stečajnem postopku. Z nakupom v stečajnem postopku ni mogoče preseči kogentne prepovedi samostojnega prometa s pripadajočimi zemljišči, pogodbo s takšnim nedopustnim predmetom izpolnitve pa zadenejo sankcije ničnosti, saj ima nično določilo o bistvenem elementu pogodbe (tj. o predmetu izpolnitve) za posledico ničnost pogodbe v celoti.
Ima pa pritožba prav, da sodišče ne bi smelo presojati, ali je upravna enota upravičeno izdala potrdilo (iz tretjega odstavka 22. člena ZKZ), da odobritev pravnega posla ni potrebna. Vrhovno sodišče RS je namreč že v načelnem pravnem mnenju iz leta 2012 zavzelo stališče, da je soglasje (odobritev) pristojne upravne enote dodaten pogoj k siceršnjim predpostavkam za veljaven nastanek zavezovalnega pravnega posla, ki pa ga sodišče ne more nadomestiti tako, da bi o tem odločalo kot o predhodnem vprašanju.
Pritožbeno sodišče meni, da če sodišče ne sme odločati kot o predhodnem vprašanju o tem, ali so izpolnjeni pogoji po ZKZ, da odobritev pravnega posla ni potrebna, je toliko manj upravičeno odločati o tem, ali je upravna enota utemeljeno izdala potrdilo, da odobritev pravnega posla ni potrebna.
Zato niti pri menjalni niti pri mešani menjalno-prodajni pogodbi predkupna pravica ne more obstajati.
kreditna pogodba v CHF - pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiva zamuda pravnega dejanja - zamudna sodba - pritožba zoper zamudno sodbo - dogovor o uporabi poštnega predala - dogovor o vročanju - napačna vročitev tožbe - osebno vročanje - obvestilo v poštnem predalu - rok za dvig pisanja - kršitev pravice do izjave - razveljavitev zamudne sodbe
Tožba je pisanje, ki se toženi stranki vroča osebno (prvi odstavek 142. člena ZPP). V primeru, če se naslovnik s pošto pisno dogovori o vročanju v poštni predal, se morajo poštne pošiljke, ki se vročajo osebno, vročati preko poštnega predala. Pisanje se mu vroča neposredno v poštni predal brez predhodnega poskusa vročitve na njegovem naslovu. Drugačna vročitev (vročitev mimo določbe 139.b člena ZPP) ni pravilna. Uporabnik in izvajalec poštnih storitev se v primeru osebnega vročanja po ZPP niti ne moreta veljavno dogovoriti o drugačnem načinu vročanja. Sodišče prve stopnje (oziroma pošta kot njegov izpolnitveni pomočnik) bi moralo tožbo toženki vročati osebno, torej po pravilih 142. člena ZPP. To v skladu z drugim odstavkom 139.b člena ZPP pomeni, da se vročitev pisanja iz prvega ali drugega odstavka 142. člena ZPP v poštni predal opravi tako, da vročevalec v poštnem predalu pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in pisanju, ki bi ga moral vročiti, navede vročevalec vzrok za tako ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00082127
ZJN-2 člen 74. OZ člen 394, 619.
javno naročanje - oddaja javnega naročila po sklopih - gradbena pogodba - podjemna pogodba (pogodba o delu) - konzorcijska pogodba - solidarna odgovornost - odstop od pogodbe - neizpolnitev pogodbe - nasprotna tožba - zapadlost zahtevka
Ne glede na to, da je bilo javno naročilo razdeljeno in je vsak sklop ločena celota, ni sporno, da je v tej zadevi naročnica znotraj istega postopka javnega naročila z vsemi partnerji sklenila eno pogodbo, zato pritožnica ne more uspeti s trditvami, da je bila možnost na vsakem sklopu izbrati drugega ponudnika.
Bistvo neomejene solidarne odgovornosti je v ravno tem, da posamezni član skupine ponudnikov ne odgovarja naročniku zgolj in samo za lastna dejanja, ampak tudi za dejanja vseh ostalih članov skupine in iz teh dejanj izhajajoče posledice.
Pritožnica ne more uspeti s pritožbenimi trditvami, da del zahtevka tožnice predstavlja terjatev podizvajalca in ne tožničine terjatve, ki bi jo ta imela do toženke. Pogodba med tožnico in njenim podizvajalcem ne ustvarja obveznosti za toženko, saj velja le v razmerju med tožnico in podizvajalcem. Toženka na podlagi pogodbe med tožnico in podizvajalcem ne dolguje nasprotne izpolnitve, pač pa dolguje nasprotno izpolnitev tožnici na podlagi Pogodbe DARS.
Zapadlost je odložena do trenutka, ko se toženka lahko izreče o nastalih terjatvah do tožnice zaradi neizpolnitve pogodbe. Že sodišče prve stopnje je predhodno pravilno ugotovilo, da je te toženka ugotovila tekom postopka in v tej zvezi vložila nasprotno tožbo.
OZ člen 190, 190/1, 191, 198. ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1, 458/2.
pravica zahtevati vračilo plačanega zneska - nadomestitev koristi od uporabe tuje stvari - neupravičena obogatitev - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - dopustnost izpodbijanja dejanskega stanja - pooblastilo za vodenje in zastopanje - obseg pooblastila - najemna pogodba - pisnost najemne pogodbe - ustna sprememba pisne najemne pogodbe
Če najemna pogodba za uporabo dodatne sobe ni bila sklenjena, drži zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik uporabljal tujo stvar (dodatno sobo) v svojo korist. Zato lahko imetnik (osebno ali zanj pooblaščenec) ne glede na pravico do odškodnine, in tudi če te pravice nima, zahteva od njega, naj mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00081998
SZ-1 člen 111, 111/2. ZPP člen 236a, 236a/6.
tožba za izpraznitev stanovanja - dalj časa trajajoča življenjska skupnost (izvenzakonska skupnost) - obstoj izvenzakonske skupnosti kot predhodno vprašanje - ugotavljanje obstoja izvenzakonske skupnosti - skupna lastnina stanovanja - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - nezmožnost udeležbe v postopku - opravičljiv razlog za izostanek z glavne obravnave - pogoji za preložitev naroka - odsotnost pooblaščenca na obravnavi - obvestilo o preložitvi - posredovanje naslova priče - vsebina zapisnika - odklonitev podpisa zapisnika
V sodni praksi in pravni teoriji je bilo že pojasnjeno, da sodišče stranke ni dolžno obvestiti, da njenemu predlogu za preložitev naroka ne bo ugodilo; velja namreč, da bo narok opravljen, če stranka obvestila o preložitvi naroka ne prejme. To pomeni, da bi bila toženka tista, ki bi morala preveriti, ali bo glavna obravnava opravljena ali zaradi njenega opravičila preložena.
pogodbena kazen - solidarnost se ne domneva - neizpolnitev obveznosti - predpravdno izvedensko mnenje
Ker si tožnik ni pridržal pravice do pogodbene kazni, zaradi zamude te več ne more uveljavljati (251. člen OZ).
V skladu s 406. členom OZ se solidarnost na strani upnikov ne domneva, kar pomeni, da mora biti izrecno dogovorjena ali določena z zakonom.
Zmotno je sodišče prve stopnje zaključilo, da je tožnik predložil predpravdno mnenje izvedenca. V zadevi Rp 58/2022 Okrajnega sodišča v Mariboru, je namreč v postopku zavarovanja bil pritegnjen izvedenec za zavarovanje dokazov, ki se nanaša na ugotavljanje hrupa in vibracij, ki jih povzroča toplotna postaja, pri tem pa je na podlagi slednjega tožnik uveljavljal, da vgrajene obloge niso primerne in zadostne.
Pri tem torej ne gre za vprašanje izpolnitev z napako, ampak za vprašanje neizpolnitev, saj namen, zaradi katerega je tožnik sklenil sporazum s toženko, ni bil izpolnjen
OZ člen 619.. ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 443, 443/1, 454, 454/2, 458, 458/1, 458/2, 458/5.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - nesubstanciran dokazni predlog - nedovoljenost informativnih dokazov - pravica do izjave - dokazni predlogi - obrazložena zavrnitev - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti
Pritožbeno sodišče še dodaja, da pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (212. čel ZPP) terja, da so predmet dokazovanja zgolj trditve strank, ki so dovolj konkretizirane. Toženec je v odgovoru na dopolnitev tožbe navajal, da je drugi obrok v višini 1.5000,00 EUR dne 9. 9. 2019 do 27. 8. 2021 iz svojega transakcijskega računa plačala zanj njegova sestra A. A., ko pa je tožnica s prvo pripravljalno vlogo dokazala, da ne eno ne drugo ne drži, pa je navajal nova dejstva, in sicer da so v obdobju 9. 9. 2019 do 27. 8. 2021 on, B. B. ali A. A. tožnici plačali 1.500,00 EUR, pri čemer niti približno ni konkretiziral časovnega obdobja plačil, in predlagal izpisek iz transakcijskega računa tožnice za obdobje dveh let. Takšen dokazni predlog je presplošen (nesubstanciran) in predstavlja informativni dokaz, ki je nedovoljen. Zato njegova pravica do izjave ni bila kršena.
OZ člen 9, 9/1. ZPP člen 82, 82/1, 82/2-4, 82/3, 82/4, 84, 84/1, 214, 286, 286/3.
pogodba o prenosu terjatve - cesija - potrošniški kredit - načelo pacta sunt servanda - postavitev začasnega zastopnika - objava na oglasni deski - objava v državnem uradnem listu - prekluzija novih dokazov
Povsem razumno je, da je tožeča stranka zato, ker toženec na vlogo kar 2 leti ni odgovoril, (upoštevaje 214. člen ZPP) razumela, da toženec njene navedbe priznava in zato ni bilo potrebe, da predloži cesijsko pogodbo. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je povsem logično, da je zatem, ko je toženec na prvem naroku ugovarjal, da zato, ker tožeča stranka ni predložila ustreznih dokazov, ni jasno, od kje izvira vtoževana terjatev, sodišče ugodilo predlogu tožeče stranke za rok, v katerem bi predložila ustrezna dokazila. Sodišče prve stopnje je povsem pravilno pojasnilo, da bi zavrnitev takega predloga pomenila formalistično sojenje, v katerem bi bilo pretirano poseženo načelo kontradiktornosti postopka oziroma pravico stranke do izjave.
odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS)
Sodišče je pojasnilo, da je tožena stranka ravnala v nasprotju z določili o varnosti in zdravju pri delu, ki jih zakonodaja nalaga delodajalcu, v posledici česar je prišlo do škodnega dogodka poškodovanja zavarovanca in nastale škode. Zavarovanec tožene stranke ni bi ustrezno usposobljen za pravilno in varno delo, tožena stranka ni zagotovila učinkovitega notranjega nadzora nad delom poškodovanca z ustreznimi navodili kako delo pravilno opravljati in opozarjanjem na nepravilnosti ter ni priskrbela ustrezne varovalne opreme, zaščitnih očal s stransko zaščito, ki bi pri tovrstnem opravljanju dela nad glavo nudila varno delo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00082188
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 2, 2-b.
varstvo potrošnikov - pojem potrošnika - finančni leasing nepremičnin - predlog za izdajo začasne odredbe - sodna praksa Sodišča Evropske unije
SEU je v zvezi z Direktivo Sveta 93/13/EGS dne 24. 10. 2024 izdalo sodbo (C-347/23), kjer je razsodilo, da je treba člen 2(b) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah razlagati tako, da je fizična oseba, ki sklene pogodbo o hipotekarnem kreditu za financiranje nakupa ene same stanovanjske nepremičnine, da bi jo odplačno oddajala v najem, zajeta s pojmom "potrošnik" v smislu te določbe, kadar ta fizična oseba deluje za namene, ki so izven njene poslovne ali poklicne dejavnosti. Zgolj dejstvo, da želi ta fizična oseba ustvarjati prihodke od upravljanja te nepremičnine, samo po sebi ne more pripeljati do izključitve navedene osebe iz pojma "potrošnik" v smislu navedene določbe. Če se torej fizična oseba ni ukvarjala z oddajanjem nepremičnin v najem, sklenitev pogodbe z namenom oddajanja ene stanovanjske nepremičnine in ustvarjanja dohodka iz tega naslova še ne pomeni, da ta oseba ni potrošnik v smislu te direktive.