OZ člen 460, 460/2, 461, 461/1, 480, 480, 480/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 436, 436/3. ZPP-E člen 112. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 38.
prodajna pogodba - odgovornost za stvarne napake - očitne stvarne napake - običajni pregled stvari - napake, za katere prodajalec ne odgovarja - skrite napake - trditveno in dokazno breme - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - plačilni nalog v pravdnem postopku
Sodišče je izhajalo iz zdravorazumske predpostavke, da so bili „razni tujki“ oziroma „delci in nečistoče“ ter „črna plesen“, s katerimi naj bi bilo okvarjenih 90 % pošiljke, pri običajnem pregledu opazni, sploh na ozadju dobavljenega – belega kristalnega sladkorja. V teh okoliščinah je bilo trditveno breme na toženki, zakaj naj bi bile zatrjevane nečistoče, delci in tujki v sladkorju takšni, da se jih pri običajnem pregledu ne bi videlo. O njem se pritožbeno sodišče strinja, da je bil tak, kot ga je opredelilo sodišče prve stopnje. Od pošiljke 300 vreč bi bilo treba vsaj kakšno odpreti. Kadar je dobavljena velika količina, kupcu ni treba pregledati vsega blaga, ampak lahko pregled omeji na reprezentativen naključni test. To velja, tudi če vzorec po tem ni več uporaben, kot npr. pri odprtju pločevinke ali odtajanju zamrznjenega blaga.
Namen sodnih penalov je siljenje dolžnika k izpolnitvi nedenarne obveznosti iz izvršilnega naslova. Ker ne gre za institut, namenjen kaznovanju dolžnika, pridejo sodni penali v poštev le, če je zasledovani namen, to je izpolnitev nedenarne obveznosti na način, kot zahteva izvršilni naslov, še mogoče doseči. V nasprotnem primeru bi šlo zgolj za denarno okoriščenje upnika kot sankcijo za neizpolnitev obveznosti skladno z izvršilnim naslovom, kar pa ne more biti namen sodnih penalov.
Upnica ne izpodbije ugotovitve izvedenca, da zaradi manjšanja višinske razlike med parcelami strank sodne poravnave sedaj ni več mogoče izvršiti tako, da bi bila izpolnjena tudi zahteva iz sodne poravnave, da nasutje nikjer ne bi preseglo 10 cm nad nivojem parcele upnice. Upnica torej ne ovrže, da sodne poravnave ni mogoče (več) izvršiti v celoti tako, kot se glasi. To pa posledično pomeni, da s predlogom za določitev sodnih penalov ne more uspeti. Zmotno je namreč upničino stališče, da je odločilno, kakšno je bilo stanje ob sklenitvi sodne poravnave, temveč je bistveno, da v času odločanja o upničinem predlogu s sodnimi penali ni mogoče doseči ureditve travnate brežine na točno takšen način, kot izhaja iz sodne poravnave. Zato določitev sodnih penalov ne bi bila skladna z namenom tega instituta in se posledično izpodbijana odločitev izkaže kot pravilna.
OZ člen 70, 70/1, 311, 633, 633/2, 633/3, 634, 634/1, 634/2, 635, 635/1, 637, 639, 639/3, 642, 642/3, 660, 662, 662/1, 663, 663/1, 663/2, 1050. ZVPot člen 37c. ZPP člen 309a, 337, 337/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-15, 340, 341, 353.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - konkretizacija pritožbenih očitkov - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljen dokaz - gradbena pogodba o izvedbi del - napake gradnje - materialnopravno upravičenje - jamčevalni zahtevki glede opravljenih del - rok za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka - obseg odvetnikovega pooblastila - nedovoljene pritožbene novote - odprava napak po drugem izvajalcu - pogoji za pobot terjatev - pravica izvajalca do plačila - skopa trditvena podlaga - materialnopravne določbe - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava po ZPP
Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da ta listina vsebuje "dogovor o odpravi napak z dne 26.10.2022" in ta dogovor vsebuje materialno upravičenje, ki je pravna osnova za tožbeni zahtevek v tem postopku.
Sodišče druge stopnje sicer ne pritrjuje razlagi sodišča prve stopnje o podrejanju tega dogovora določbam materialnega prava, ki bi bile izven določb gradbene pogodbe (izvensodna poravnava, 266. člen OZ). Med pogodbenimi strankami je bila dogovorjena gradbena pogodba (izgradnja novogradnje stanovanjskega objekta), zato zanjo veljajo primarno določbe OZ, ki se nanašajo nanjo.
Okoliščina, da je bil predmet izpolnitvenega ravnanja izgradnja nove stavbe, je bistveni razlikovalni znak, ki izključuje uporabo določb Zakona o varstvu potrošnikov, zato so napačni razlogi sodišča prve stopnje, ki se sklicuje na določbo 37.c člena in razlago v sodni praksi. Z novelo ZVPot-F je bila v ta zakon prenesena Direktiva 2011/83/EU z dne 25.10.2011 (2. točka 1.a člena ZVPot). V skladu s 3. členom navedene Direktive pa se ta ne uporablja za: "(e) za izgradnjo, pridobitev ali prenos nepremičnine ali pravic na nepremičnini; (f) za izgradnjo novih stavb, bistveno spremembo namembnosti obstoječih stavb in najem stanovanjskega objekta za bivalne namene".
plačilo uporabnine - neupravičena obogatitev - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - uporaba leasing vozila - pričakovalna pravica - pravica do uporabe
Tožniku v pomanjkanju njegove izključne pravice do uporabe ni mogoče priznati pravice do uporabnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00090331
OZ člen 183. ZPP člen 2, 339, 339/2, 339/2-14, 357. ZFPPIPP člen 227, 227/1, 301, 301/2, 301/4, 244, 244/1, 353, 365, 383, 386.
odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe - pomanjkanje razlogov - objava sodbe v drugih medijih - začetek postopka osebnega stečaja nad toženo stranko - pravne posledice stečaja - prekoračitev tožbenega zahtevka - zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve - izjava upnika o umiku dajatvenega dela tožbenega zahtevka - predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Po začetku stečajnega postopka je dovoljeno o upnikovem (dajatvenem) zahtevku za plačilo terjatve odločati samo s sklepom o razdelitvi splošne oziroma posebne razdelitvene mase (prvi odstavek 227. člena v zvezi s 353. in 365. členom ZFPPIPP) in je v pravdnem postopku dovoljeno uveljavljati samo zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00090612
ZDru-1 člen 14, 14/1. ZZDej člen 46, 87. ZP-1 člen 42, 42/6. ZPacP člen 18. ZIZ člen 271, 271/1.
sodna presoja zakonitosti izpodbijanega akta - Zdravniška zbornica Slovenije - članstvo v zbornici - postopek pred razsodišči - disciplinski postopek - težja disciplinska kršitev - kršitev pravil stroke - kršitev kodeksa medicinske deontologije - opustitev dolžnega ravnanja zdravnika zavoda - neustrezna komunikacija - navodila pristojnega zdravnika - ustnost - smrt nerojenega otroka - disciplinska sankcija - javni opomin - uporaba avtonomnega materialnega prava v pravdnem postopku - pravilnik o disciplinskem postopku - ugodnejši predpis - zastaranje pravice do pregona - absolutno zastaranje - relativno zastaranje - pretrganja zastaranja - pravica do zagovora - pretrgana vzročna zveza - načelo neposrednosti izvajanja dokazov - dokaz z izvedencem medicinske stroke - dokazna ocena izpovedi prič - ocena verodostojnosti priče - dokazna vrednost dokazov - očitna pisna pomota - sodba presenečenja
V disciplinskem postopku, v katerem se zdravniku očita, da je poklic opravljal v očitnem nasprotju s pravili znanosti in stroke, je treba pravno pomembna dejstva ugotavljati (tudi) s pomočjo strokovnjaka (izvedenca). Gre za časovno zamudno procesno opravilo, zato izenačitev absolutnega zastaralnega roka z relativnim, kot predlaga pritožnik, tudi iz tega razloga ne bi bila ustrezna.
ZPP člen 339, 339/2, 399/2-8, 399/2-14. OZ člen 190, 190/1, 191, 346, 360, 361.
spor majhne vrednosti - zastaranje zahtevka - zadržanje zastaranja - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - sodba presenečenja - neupravičena obogatitev - protispisnost - cestnina - cestninski zavezanec - OBU naprava
Ne glede na obširne toženkine pritožbene navedbe, s katerimi problematizira pravno kvalifikacijo zahtevka, uporabo posameznih predpisov ter presojo ravnanj obeh strank, je za odločitev v obravnavani zadevi odločilno eno samo vprašanje, ali je imela toženka pravno podlago, da je od tožnice zahtevala in obdržala plačilo spornega zneska. Iz dejanskega stanja, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in na katero je pritožbeno sodišče v sporu majhne vrednosti vezano (prvi odstavek 458. člena ZPP), izhaja, da je bila cestnina za vse opravljene vožnje dejansko plačana preko obstoječe OBU naprave, da nova OBU naprava ob izdaji spornega računa ni mogla evidentirati nobene vožnje, ter da toženka ob zahtevi po dodatnem plačilu ni razpolagala z zapadlo in neporavnano terjatvijo do tožnice. Ta dejanska izhodišča so za odločitev materialnopravno odločilna. To dejansko stanje materialnopravno ustreza položaju neupravičene pridobitve v smislu prvega odstavka 190. člena OZ. Toženka je prejela plačilo brez pravnega temelja, saj zanjo v času plačila ni obstajala terjatev, hkrati pa je bila za iste cestninske odseke že poplačana. V takem položaju obveznost vračila nastane že na podlagi samega dejstva, da je bila premoženjska korist pridobljena brez pravne podlage, ne glede na obstoj ali vsebino pogodbenega razmerja med strankama, morebitne nepravilnosti pri uporabi ali registraciji OBU naprave ali ravnanje tožnice glede ažurnosti podatkov. Odločilno je zgolj to, da toženka ni imela materialnopravne podlage za zaračunani znesek in zato prejetega plačila ne more obdržati.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00090245
OZ člen 352, 352/1, 352/2.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje - protipravno ravnanje organa - Center za socialno delo (CSD) - protipraven odvzem otroka - varna hiša - zastaranje - zastaranje odškodninske terjatve - stiki v korist otroka - preprečevanje stikov - otrokovo običajno prebivališče - korist mladoletnega otroka
Ko pritožnica vztraja pri izvedencu socialnovarstvene stroke, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da gre pri tem za vprašanja pravilne uporabe prava, na kar pa mora sodišče odgovoriti samo in tudi je v tem postopku.
Za uveljavljanje odškodnine iz naslova škode zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku procesna predpostavka predhoden postopek poskusa mirne rešitve spora, določen v prvem odstavku 27. člena ZDOdv. Tak predhoden postopek mirne rešitve spora je tožnica začela le zaradi kršitve pravice do stikov z očetom in pravice do družinskega življenja.
Oče je s tožnico vzpostavil stike junija 2017, tožbo pa je tožnica vložila šele po izteku subjektivnega triletnega zastaralnega roka (prim. prvi odstavek 352. člena OZ), decembra 2021. Sodišče je pravilno pojasnilo, da je začetek teka zastaranja treba vezati na čas, ko je tožnica lahko izvedela za storilca in obseg škode, to pa je bilo po pravilni presoji že v letu 2017, ko je bilo dokončno, da se ne bo vrnila v RS, ampak bo ostala na Kitajskem. Tako se izkaže, da je tožba vložena po izteku zastaralnega roka, saj v situaciji, ko je tožnica znotraj 3-letnega subjektivnega zastaralnega roka izvedela za storilca in obseg škode, preprečuje uporabo objektivnega zastaralnega roka iz drugega odstavka 352. člena OZ.
pravica do povrnitve škode - odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države zaradi neimplementacije direktive - normativna protipravnost - direktiva EU - prenos direktive v pravni red - pokojnina - odmerni odstotek - zavrnitev dokaznih predlogov - zavrnitev dokazov kot nepotrebnih - dokazna listina v tujem jeziku
Slovenska pokojninska zakonodaja (ZPIZ, ZPIZ-1, ZPIZ-2) je v obdobju med letoma 2004 in 2018 ohranjala različno upokojitveno starost in različne odmerne odstotke glede na spol zavarovanca, oboje v korist žensk. Razlike med spoloma so namreč izhajale iz tradicionalnih družbenih vlog, zato so bili v prehodnem obdobju za žensko določeni nižji upokojitveni pogoji, odmerni odstotek za odmero pokojnine pa se je za žensko dvigal hitreje iz razloga, da pri odmeri pokojnine kljub nižji starosti ni bila v slabšem položaju kot moški.
Zaradi povezanosti pogodbe in aneksa je zmotno stališče v izpodbijanem sklepu, da v predlogu za izdajo začasne odredbe manjkajo navedbe, ki bi utemeljevale ničnost aneksa. Tožnika sta navedla, da so bili z aneksom spremenjeni zapadlost in višina obrokov ter obrestna mera, v ostalem pa so določbe kreditne pogodbe ostale nespremenjene. Očitno je, da se navedbe, s katerimi sta izkazovala ničnost pogodbe, nanašajo tudi na aneks. Nenazadnje sta s tožbo zahtevala tako ugotovitev ničnosti pogodbe kot ničnosti aneksa.
Tla so bila bolj zdrsljiva, kot dopuščajo standardi varne pohodne površine. Opustitev ukrepov za zmanjšanje zdrsnosti je v nasprotju s skrbnostjo, ki se pričakuje od povprečnega upravljavca gostinskega lokala. Tudi v pojmovniku civilne odgovornosti opustitev dolžne skrbnosti pomeni hudo malomarnost. Na drugi strani je tožniku očitati, da je v danih vremenskih razmerah lahkomiselno opustil uporabo bergel. Pričakovano mokra tla so vključena v tem očitku, tako da ta okoliščina ne povečuje tožnikove neskrbnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00090101
ZIZ člen 15, 24, 24/3, 55, 55/1, 55/1-8, 56, 56a, 56a/2. ZPP člen 76, 80, 205, 208. ZGD-1 člen 580, 580/6. OZ člen 311, 312, 313, 314, 315, 316, 317, 318.
ugovor zoper nadaljevanje izvršbe z novim upnikom - pripojitev gospodarskih družb - univerzalno pravno nasledstvo - prekinitev izvršilnega in pravdnega postopka - prenehanje pravne osebe - izbris družbe iz sodnega registra - sposobnost biti stranka v postopku - procesna predpostavka - načelo dispozitivnosti postopka - nadaljevanje postopka - dokazovanje pravnega nasledstva - izpisek iz sodnega registra - ugovor po izteku roka - ugovorni razlog - pobot v izvršilnem postopku - materialnopravni pobot - priznana terjatev - pogoji za pobot terjatev - likvidnost terjatve - sporna terjatev
Pri materialnopravnem nasledstvu stranke zaradi pripojitve je tudi v izvršilnem postopku relevantna ne le določba 24. člena ZIZ, temveč smiselno še določba 80. člena ZPP v zvezi z 205. členom in 208. členom ZPP. Procesnopravno nasledstvo (kot posledico materialnopravnega nasledstva) v izvršilnem postopku sicer ureja za izvršbo specialna določba 24. člena ZIZ, vendar pa se, upoštevaje 15. člen ZIZ, v izvršilnem postopku smiselno uporablja tudi določba 80. člena ZPP, po kateri mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na procesno predpostavko sposobnosti biti stranka. Pravna oseba z izbrisom iz sodnega registra izgubi pravno subjektiviteto in s tem sposobnost biti stranka v postopku, pri čemer pri izbrisu zaradi statusne spremembe pripojitve na prevzemno družbo preide vse premoženje ter pravice in obveznosti pripojene družbe ter prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzemna družba. ZIZ je v 24. členu procesni predpis, prav tako 80. člen ZPP, sicer pa je prenos terjatve urejen v materialnopravnih predpisih. Procesno pravo je odraz materialnopravnih upravičenj in je namenjeno uveljavitvi teh materialnopravnih upravičenj.
Ker je izvršilni postopek namenjen le izvršitvi izvršilnega naslova in ni primeren za ugotavljanje med strankama spornih dejstev, je uveljavljanje (materialnopravnega) pobota v izvršbi omejeno le na nesporne terjatve, to so terjatve, ki jih nasprotna stranka priznava oziroma so ugotovljene v že končanem pravdnem postopku. V nasprotju s pritožbo pa višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da v predmetni zadevi ta pogoj ni izpolnjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00090311
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 4, 4/3. OZ člen 88, 88/1, 112, 131, 131/1, 169, 239, 239/2, 246. ZVPot člen 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/1-3, 24/1-4. ZPP člen 338, 338/2.
potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - posojilo v tuji valuti - kredit v CHF - dolgoročni kredit v CHF - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - ničnost kreditne pogodbe - razlaga Sodišča Evropske unije - sodna praksa SEU - Direktiva Sveta 93/13/EGS - odškodninska odgovornost - dolžna profesionalna skrbnost - sodba na podlagi odpovedi - subjektivna in objektivna istovetnost zahtevkov - procesna ekvivalenčna teorija - poslovna odškodninska odgovornost
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je bil s sodbo na podlagi odpovedi v zadevi II P 757/2015 z dne 5. 10. 2016 zavrnjen zahtevek za ničnost in razveljavitev kreditnih pogodb, kar glede na trditveno podlago tožnikov v navedenem postopku pomeni, da je bilo pravnomočno ugotovljeno, da sta kreditni pogodbi veljavni.
ZFPPIPP člen 44c, 44g, 44o, 44p, 44t, 44t/1, 44t/2, 44t/3, 44t/3-1, 44t/3-2, 44t/3-3, 44t/3-3(2). Direktiva (EU) 2019/1023 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o okvirih preventivnega prestrukturiranja, odpustu dolgov in prepovedih opravljanja dejavnosti ter ukrepih za povečanje učinkovitosti postopkov glede prestrukturiranja, insolventnosti in odpusta dolgov ter o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 (Direktiva o prestrukturiranju in insolventnosti) (2019) člen 4, 4/4.
preventivno prestrukturiranje - sporazum o finančnem prestrukturiranju - veriženje - odločanje o zahtevi za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju - vsebinska presoja - sodna kontrola - pravica do sodnega varstva - skladnost z ustavo - postopek preventivnega prestrukturiranja - procesne ovire za vodenje postopka
Pritožnica nima prav, ko sodišču prve stopnje očita kršitev materialnega prava zato, ker ni preverilo postopka sklepanja (pogajanj med upniki in dolžnikom) sporazuma pred predložitvijo na sodišče. Kot že navedeno, gre za postopek, ki ga vodijo upniki in dolžnik, ne sodišče. Tudi teorija stoji na stališču, da ureditev postopka preventivnega prestrukturiranja temelji na teh izhodiščih. Posebno pravno (sodno) urejanje poteka pogajanj med dolžnikom in upniki ni potrebno. Za učinkovanje prostovoljnih dogovorov (za stranke takega dogovora) tudi ni potrebna potrditev sodišča, saj ta učinek povzroči že privolitev upnika, izražena z izjavo o sklenitvi sporazuma. Potrditev sodišča je potrebna samo takrat, kadar naj bi sporazum o finančnem prestrukturiranju učinkoval tudi v breme upnikov (za njihove terjatve), ki ne privolijo (prostovoljno) v sklenitev takega sporazuma. V takem primeru ta učinek povzroči pravnomočna sodna odločba - sklep sodišča o potrditvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju.
ZPP člen 48, 49, 51b, 51b/1, 51b/3, 51b/4, 191, 191/1. OZ člen 965.
lastna pravica oškodovanca in direktna tožba - krajevno pristojno sodišče - posebna krajevna pristojnost - pristojnost za sospornike - ugovor krajevne pristojnosti - atrakcija pristojnosti
Glede na zakonsko določeno izbirno pristojnost je torej stvar avtonomije tožnikov, pri katerem krajevno pristojnem sodišču bosta vložila tožbo.
Pravila 51.b člena ZPP so namreč usmerjena v varstvo šibkejše stranke, v tem primeru tožnikov kot oškodovancev. Ker je v obravnavanem primeru kot tožena stranka udeležena tudi zavarovalnica, za določitev krajevne pristojnosti ni mogoče uporabiti niti četrtega odstavka 51.b člena ZPP, za kar si prizadeva pritožba. Ta namreč določa krajevno pristojnost zgolj za primere, ko je tožen zavarovalec, zavarovanec ali upravičenec iz zavarovanja.
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6,7. OZ člen 87. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.
kreditna pogodba v CHF - začasna odredba - konverzija
Prav tako je bilo v tej zvezi v sodni praksi tudi že zavzeto stališče, da ima potrošnik pravico sklicevati se na ničnost kreditne pogodbe zaradi nepoštenega pogodbenega pogoja tudi v primeru, če je bila iz te pogodbe izvirajoča obveznost nadomeščena z novo, ki se za razliko od prejšnje glasi na domačo valuto. VSRS pa je v zadevi II Ips 36/2025 z dne 3. 9. 2025 v točki 24 obrazložitve tudi jasno obrazložilo, da že samo golo dejstvo o v pogodbo vključeni možnosti konverzije še ne pomeni učinkovitega sredstva odprave valutnega tveganja. To dejstvo samo po sebi ne odpravlja neuravnoteženosti potrošnikovega pogodbenega položaja in tudi ne zadostuje za sklep o toženkini dobri veri. Šele popolno razumevanje potrošnika glede glavnega pogodbenega pogoja (valutne klavzule) je nujna predpostavka, ki mu daje sposobnost razumevanja drugih tveganj (npr. kdaj se odločiti za konverzijo kredita), ki nanj preidejo s sklenitvijo take pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00089801
ZPP člen 458, 458/2. OZ člen 921.
gospodarski spor majhne vrednosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava - zavarovalna pogodba - splošni pogoji - splošni pogoji zavarovalne pogodbe - splošni zavarovalni pogoji - zavarovanje avtomobilskega kaska - popravilo vozila - stroški popravila - zavarovalnina
Temelj vtoževane terjatve je pogodbeni, in sicer zahtevek temelji na zavarovalni pogodbi za zavarovanje avtomobilskega kaska. Na pogodbenem področju velja načelo pogodbene svobode, pri čemer ni nedopustna pogodbena ureditev (kakršna je bila zatrjevana tudi v konkretnem primeru), da stranki zavarovalne pogodbe izbiro izvajalca popravila poškodovanega zavarovanega vozila prepustita zavarovalnici in za primer, da zavarovanec po lastni izbiri za izvedbo popravila izbere drugega izvajalca, določita omejitev višine izplačane zavarovalnine na višino stroškov popravila, kot bi znašali pri napotenem servisu.
prodajna pogodba - pravdni postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi - dopolnitev tožbe - pavšalen ugovor dolžnika - nesporno dejansko stanje - vračunavanje obresti - trditveno in dokazno breme - nedopustne pritožbene novote - prepozen ugovor zastaranja
Dolžnik ob plačilu ne more izbirati, ali s plačanim zneskom poravnava glavnico ali obresti. V skladu z 288. členom OZ se namreč prejeto plačilo vračuna tako, da se z njim najprej poplačajo stroški, nato obresti in šele nato glavnica. Tožeča stranka stroškov sicer ni vračunavala, pravilno pa je njeno stališče, da so z zneskom najprej poravnane obresti in šele nato (s preostankom) glavnica.
spor majhne vrednosti - najemna pogodba - obstoj najemnega razmerja - plačilo najemnine - nerelevantnost navedb glede na ugotovljeno dejansko stanje - odpoved najemne pogodbe
Sklicevanje tožene stranke na določbe OZ, ki se nanašajo na odpoved pogodbe, bi lahko bilo pravno relevantne v zvezi s presojo, ali je bila dopustna odpoved pogodbe brez odpovednega roka ali pa je tožeča stranka upravičena tudi do najemnine za čas pogodbeno določenega trimesečnega odpovednega roka. Presoja v obravnavani zadevi pa se nanaša zgolj na utemeljenost zahtevka za plačilo najemnine za mesec december 2023, ko pogodba še ni bila odpovedana, zato pravna podlaga, na katero se sklicuje tožena stranka, v obravnavanem primeru ni ustrezna.