zastaranje pravice zahtevati razveljavitev oporoke – napotitev na pravdo – zadržanje ali pretrganje zastaranja – ugovor veljavnosti oporoke
Sodišče prve stopnje je glede na datum razglasitve oporoke (5.10.1995) in glede na datum vložitve tožbe (10.2.2009) pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da je tožničina pravica zahtevati razveljavitev oporoke že prenehala zaradi zastaranja. Tudi dejstvo, da je bila tožnica na vložitev tožbe napotena s pravnomočnim sklepom zapuščinskega sodišča, v tem primeru ni odločilno. Napotitev na pravdo namreč nima nikakršnega vpliva na tek zastaralnega roka. Sklep o napotitvi torej ni povzročil prekinitve ali zadržanja zastaranja.
parcelacija – poočitev – izbris stvarne pravice – služnostna pravica
Zemljiškoknjižno sodišče nima zakonskih možnosti, da bi po parcelaciji opravilo izbris služnostne pravice na posameznih parcelah, kjer se služnost ne izvršuje, zgolj na podlagi odločbe o parcelaciji, mapne kopije in fotografij, kot to predlagata pritožnika.
nadomestilo plače – čakanje na delo – invalid III. kategorije – invalid I. kategorije – prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi po samem zakonu
Pogodba o zaposlitvi preneha veljati po samem zakonu, ko delavcu vročena odločba o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije postane pravnomočna. Za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi z dnem nastanka invalidnosti I. kategorije ni podlage v zakonu, kar pomeni, da je bil toženec v času sodnega postopka (v socialnem sporu) kot delavec invalid III. kategorije še vedno zaposlen pri tožeči stranki in je od nje upravičeno prejemal nadomestilo plače za čas čakanja na delo, zato prejetega nadomestila plače ni dolžan vrniti.
začasna nezmožnost za delo - vzrok - poškodba pri delu - bolezen - dokazovanje - sodni izvedenec - izvedensko mnenje
Pri tožniku je bila vzrok za začasno nezmožnost za delo poškodba, dokler je bilo obolenje neposredno in izključno posledica nesreče pri delu. Ker se je kasneje kot vzrok za njegove težave pojavila v pretežni meri bolezen, je tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da je bil tožnik v bolniškem staležu zaradi poškodbe pri delu (in ne zaradi bolezni), neutemeljen.
objava sklica skupščine delniške družbe – objava dnevnega reda in predloga sklepov na oglasni deski družbe - neveljavnost sklica skupščine – ničnost sklepa skupščine - pravica delničarjev do obveščenosti
Očitano opustitev objave dnevnega reda in predloga sklepov še na oglasni deski družbe, nima za posledico nepravilnosti sklica skupščine. Čeprav bi lahko šlo za kršitev obveznosti poslovodstva, ta obveznost ni bistvenega pomena za presojo pogojev ničnosti sklepa skupščine.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0059549
ODZ paragraf 431, 432. ZTLR člen 28, 33. ZPP člen 286b.
obseg zapuščine - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vpis v zemljiško knjigo - priposestvovanje - lastniška posest - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Na podlagi pravnega posla se lastninska pravica na nepremičnini pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo. Če pogodba, s katero je zapustnik za časa življenja prodal zemljišča, ni bila zemljiškoknjižno izvedena, kupec ni pridobil, zapustnik pa ne izgubil lastninske pravice, zato zemljišča sodijo v zapuščino.
delovno razmerje – obveznosti iz delovnega razmerja – poroštvo
Obveznosti delavca so določene v zakonu: opravljanje dela, obveznost obveščanja delodajalca, prepoved škodljivega ravnanja, obveznost varovanja poslovne skrivnosti in prepoved konkurence. Mimo teh določilo oziroma obveznosti delodajalec delavcu ne sme naložiti drugih obveznosti, ki ne izhajajo iz delovnega razmerja. Ker delodajalec ne more od delavca zahtevati jamčenja za uspeh v bodočih poslih, pri katerih bo posredoval, ali da bo kot plačnik na prvi poziv plačal vsak znesek, ki ga delodajalcu kupec ne bo poravnal, sta tako menična kot poroštvena izjava, ki ju je podal tožnik, nični. Tožbeni zahtevek za plačilo neplačanih računov kupcev, ki jih naj bi plačal tožnik kot porok, ni utemeljen.
zapuščinski postopek - napotitev na pravdo - obseg zapuščine
Zapuščinsko sodišče mora v novem postopku vse dediče, ki zatrjujejo, da nepremičnina ni del zapuščine, napotiti na pravdo, s tem da zadošča, da se v pravdi ugotovi, da nepremičnina (ne) spada v zapuščino.
pokojninska osnova - nadurno delo - ponovna odmera pokojnine
Toženec v odločbi, ki je bila izdana, ko se je tožnik upokojil, in s katero se je določila pokojninska osnova, pri izračunu pokojninske osnove ni upošteval dohodkov, ki so bili tožniku izplačani v letih od 1971 do 1985 za delo preko polnega delovnega časa. Zato pri zahtevi tožnika, da iz tega naslova toženec ponovno izračuna višino pokojninske osnove, ne gre za odločanje o istem dejanskem stanju, da bi bila odločitev toženca, da se zahteva za ponovno odmero pokojnine zavrže, pravilna.
zemljiškoknjižni postopek - poočitve - poočitev spremembe podatkov o fizični osebi
Po v času odločanja veljavnem 1. odstavku 116. člena ZZK-1 so se spremembe podatkov o fizični osebi v zemljiški knjigi poočitile na podlagi dokončne odločbe pristojnega organa o spremembi podatka oziroma tudi na podlagi izpiska iz matične knjige oziroma registra prebivalstva. V spisu sta izpisek iz rojstne matične knjige (A 12) kot potrdilo o stalnem bivališču (A 13) predlagateljice, kar pomeni, da so bile predlogu priložene listine, ki jih je tedaj zahtevalo omenjeno zakonsko določilo (2. odstavek tedanjega 116. člena ZZK-1).
ZIZ člen 38a, 38a/1, 38a/2, 38a/5. ZPP člen 137, 137/1. ZST-1 člen 39. ZST člen 26, 26/4.
plačilni nalog - opomin - izvršitelj - vročitev poziva na plačilo varščine - sklep o ustavitvi izvršbe - sodna taksa za pritožbo
Glede na to, da je konkretni izvršilni postopek začel teči pred uveljavitvijo ZST-1, bi moralo sodišče prve stopnje taksno obveznost za pritožbo zoper sklep o ustaviti izvršbe ugotoviti in jo odmeriti po prej veljavnem ZST in noveli ZIZ-E.
Ker torej izvršitelj upnika ni (pravilno) pozval na plačilo varščine, niso podani pogoji za ustavitev izvršbe na podlagi 5. odstavka 38.a člena ZIZ.
pravdni stroški – načelo uspeha - uspeh v postopku
Tožnica je uspela v pravdi z manjšim delom zahtevka in zaradi ugoditve temu delu zahtevka niso nastali posebni pravdni stroški tako, da je pravilna odločitev, da je tožnica dolžna tožencu povrniti vse stroške postopka.
Čeprav je res, da toženka v obdobju pred vložitvijo predmetne tožbe in še tudi potem, ko je bila tožba vložena, najemnine tožnici daljši čas ni plačevala, pač pa jo je plačala naenkrat za nazaj, pa to še ni razlog za takojšnjo odpoved najemne pogodbe. Tožeči stranki namreč ni uspelo dokazati, da je pred vložitvijo tožbe pisno opozorila toženko o kršitvah pogodbe in načinu odprave odpovednega razloga ter ji za to dala tudi primeren rok. Tožnica je s tem, ko je na plačilo najemnine ni opomnila tako, kot ji nalaga zakon, toženki omogočila, da je s plačilom najemnine za nazaj sanirala svojo kršitev.
oporoka - priznanje očetovstva v oporoki – sestavine oporoke
Zapustnik je v navedeni izjavi sicer priznal tožnico za svojo hčer, „vključno s pravico do dedovanja“, ni pa izjavil, da ji zapušča svoje premoženje ali njegov del. Zapustnik v tej izjavi ni razpolagal s svojim premoženjem. Ker izjava z dne 10. 5. 2004 nima značilnosti oporoke, v njej izraženo priznanje očetovstva nima pravnega učinka.
Brez pomena je tudi tožničino sklicevanje na napotitveni sklep zapuščinskega sodišča. To namreč ne sme odločati o spornih dejstvih, od katerih je odvisna pravica do dediščine, ampak mora v takem primeru skladno z 210. členom ZD prekiniti zapuščinski postopek in stranke napotiti na pravdo. Potemtakem napotitev na pravdo ne pomeni prejudiciranja spornega razmerja med zapustnikom in tožnico, ki bi lahko bilo podlaga za dedovanje po zakonu.
URS člen 2, 14, 11, 33, 50, 156. ZPIZVZ člen 2, 2/1, 2/1-1, 2/1-2, 2/1-4, 2/4, 6, 15, 15/2.
pokojnina- bivši vojaški zavarovanec-zakonske zamudne obresti.
ZPIZVZ nima pravne podlage za priznavanje zakonskih zamudnih obresti, saj v 2. odstavku 15. člena izrecno določa, da se pozneje izplačani mesečni obroki pokojnine upravičencem izplačajo v zneskih, ki bi jih prejeli, če bi bili sproti izplačani v mesecih, za katere se izplačajo. Takšna ureditev po stališču pritožbenega sodišča tudi ni v očitnem nasprotju z ustavo.
V kolikor zaradi spremembe tožbe ne pride tudi do spremembe stvarne pristojnosti, mora sodišče, če tožena stranka spremembi nasprotuje, ob odločanju presoditi, ali bi bilo to, da spremembo dovoli, smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.
ZPIZ-1 člen 163, 163/2, 171, 454. ZUTPG člen 3, 3/2, 3/2-3. Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar člen 2, 2/VII, 2/VII-B, 2/VII-B17, 2/XI, 2/XI-1. Sklep o znesku invalidnin za telesno okvaro člen 1. Sklep o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS člen 1, 1/2.
telesna okvara – invalidnina
Ker je za desno spodnjo okončino pri tožniku ugotovljen obstoj 30% telesne okvare, se telesna okvara v višini 50 %, ugotovljena za levo spodnjo okončino, poveča za 10 %, in ker gre za parni organ se ta telesna okvara (60 %) poveča še za 10 % tako, da skupna telesna okvara pri tožniku znaša 70 %.
Ker 70% telesna okvara pri tožniku predstavlja spremembo v stanju telesne okvare (pred tem je že imel priznano invalidnino za 50% telesno okvaro), se mu invalidnina za 70% telesno okvaro izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po nastanku sprememb dalje.
začasna odredba – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena – pogoji za izdajo začasne odredbe
Za izkaz, da je podana nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega oziroma toženčevega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, mora upnik oziroma tožnik zatrjevati in verjetno izkazati konkretno ravnanje dolžnika oziroma toženca z njegovim premoženjem, v posledici katerega bi bil upnik lahko izigran. Izkazano mora torej biti dolžnikovo aktivno ravnanje v navedeni smeri.