parcelacija – poočitev – izbris stvarne pravice – služnostna pravica
Zemljiškoknjižno sodišče nima zakonskih možnosti, da bi po parcelaciji opravilo izbris služnostne pravice na posameznih parcelah, kjer se služnost ne izvršuje, zgolj na podlagi odločbe o parcelaciji, mapne kopije in fotografij, kot to predlagata pritožnika.
Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3. Zakonom o preuzimanju zakona o obveznim odnosima (Zakon o prevzemu Zakona o obligacijskih razmerjih, Hrvaška, 1991) člen 1. Orijentacijski kriteriji i iznosi za utvrđivanje visine pravične novčane naknade nematerijalne štete Vrhovnog suda Hrvatske (Orientacijski kriteriji in zneski za ugotavljanje višine pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške, 2002) člen 1. Zakona o zateznim kamatama (Zakon o zamudnih obrestih, Hrvaška, 1996) člen 1. Zakona o kamatama (Zakon o obrestih, Hrvaška, 2004) člen 1. Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška, 1991) člen 188, 188/4, 195, 196, 200, 277.
razmerje z mednarodnim elementom - pravo, ki ga je treba uporabiti - hrvaško pravo - prometna nezgoda - posebno huda telesna poškodba - pravična denarna odškodnina - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - povrnitev premoženjske škode - dodatek za nego in pomoč - vpliv starostne pokojnine na premoženjsko škodo - dodatek za prehrano - kapitalizirana renta - omejitev zavarovalne vsote - tek zakonskih zamudnih obresti
Odmera denarne odškodnine za škodo po pravu Republike Hrvaške.
ZPP člen 108, 108/5, 184, 184/2, 184/3. ZUE člen 13, 13/4.
denarna valuta – sprememba tožbe - denarni zahtevek izražen v SIT - primernost denarnega zahtevka
Zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke, zato, ker ga je po 01. 01. 2007 v zmanjšani višini navedla še vedno v SIT ne pa EUR, neprimeren za obravnavanje.
pogodba o posredovanju pri nakupu nepremičnine – posredovanje pri nakupu nepremičnine – posredniška provizija - posredniško plačilo – ugovor znižanja posredniške provizije – zahteva za znižanje posredniške provizije
Zahteva za znižanje provizije je materialnopravni ugovor, zato njegova postavitev ni vezana na čas prvega naroka za glavno obravnavo. Če stranka do konca prvega naroka za glavno obravnavo poda ustrezna dejstva v zvezi s pretirano visokim posredniškim plačilom, trditve o posrednikovem trudu in opravljenih storitvah ter za te trditve predlaga ustrezne dokaze, je zahteva za znižanje provizije, podana na kasnejšem naroku, pravočasna. Pri odločanju o zahtevi za znižanje provizije mora sodišče upoštevati posrednikov trud pri opravljeni storitvi, čas opravljanja storitve in katera dejanja je posrednik izvedel.
pristojnost sodišča - pristojnost arbitraže – ugovor pristojnosti - postopek pred arbitražo – prehodne določbe ZArbit
V obravnavani zadevi še vedno uporabljajo določbe XXXI. poglavja ZPP. Postopek se je namreč začel 31. 11. 2007, ZArbit, ki je začel veljati 09. 08. 2008 in je navedeno poglavje ZPP v celoti razveljavil, pa je v prehodnih določbah določil, da se postopki, ki potekajo pred sodišči na dan uveljavitve tega zakona, nadaljujejo po doslej veljavnih predpisih.
Sodišče, pri katerem je vložena tožba o sporu, glede katerega sta se stranki dogovorili za pristojnost arbitraže, se izreče za nepristojno samo na ugovor tožene stranke, ki ga mora podati najpozneje na prvem naroku za glavno obravnavo, preden se spusti v obravnavanje glavne stvari.
zastaranje pravice zahtevati razveljavitev oporoke – napotitev na pravdo – zadržanje ali pretrganje zastaranja – ugovor veljavnosti oporoke
Sodišče prve stopnje je glede na datum razglasitve oporoke (5.10.1995) in glede na datum vložitve tožbe (10.2.2009) pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da je tožničina pravica zahtevati razveljavitev oporoke že prenehala zaradi zastaranja. Tudi dejstvo, da je bila tožnica na vložitev tožbe napotena s pravnomočnim sklepom zapuščinskega sodišča, v tem primeru ni odločilno. Napotitev na pravdo namreč nima nikakršnega vpliva na tek zastaralnega roka. Sklep o napotitvi torej ni povzročil prekinitve ali zadržanja zastaranja.
preživljanje mladoletnih otrok – odmera preživnine – zmožnosti staršev – prednost obveznosti preživljanja pred drugimi obveznostmi
Pri določanju preživnine ne predstavlja nikakršnega kriterija primerjava med tem, koliko plače ostane zavezancu, potem ko bo plačal preživnino, in koliko plače ostane drugemu roditelju, potem ko se odbije od njegove plače enak znesek.
začasna nezmožnost za delo - preostala delovna zmožnost
Če se ugotovi, da zavarovanec za delo, ki ga opravlja kot samostojno dejavnost, trajno ni zmožen, da je njegovo zdravstveno stanje dokončno in da ni pričakovati izboljšanja, ker je medicinska rehabilitacija zaključena, se začasna nezmožnost ugotavlja v okviru ugotovljene preostale delovne zmožnosti.
zastaranje – pisna pripoznava zastarane obveznosti – pripoznava dolga – pisna pripoznave dolga
Pripoznava zastaranega dolga mora biti povsem jasna in določna, da bi lahko pomenila pripoznavo. Zastaranje namreč pomeni prenehanje možnost učinkovitega uveljavljanja zahtevka za pravno varstvo in samo izjemoma ta pravica lahko spet oživi. Ker po nastopu zastaranja odloča o izpolnitvi obveznosti le dolžnik, zakon zato dopušča, da le-ta s pisno pripoznavo doseže, da posledice zastaranja ne učinkujejo več. Ker pa je pisnost predpisana zaradi varstva dolžnika in ne upnika, zato pisna izjava, iz katere ne izhaja nedvoumno, katera obveznost se priznava, ne more imeti za cilj odpoved zastaranja.
motenje posesti – pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti – subjektivni rok – objektivni rok - posest – dejansko stanje – materialno pravo – materialni prekluzivni rok
Po 32. členu SPZ je mogoče sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti zahtevati v 30-ih dneh od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo. Gre za materialna prekluzivna roka, ki nista podaljšljiva in ne dopuščata vrnitve v prejšnje stanje. Prepozno vloženo tožbo sodišče namreč zavrže.
Čeprav je vprašanje, kdo je posestnik, odvisno od dejanskega razmerja med stvarjo in domnevnim posestnikom, pa predstavlja odločanje o tem, ali neko dejansko razmerje med domnevnim posestnikom in stvarjo ustreza pojmu posesti, materialnopravno vprašanje.
začasna odredba – ureditvena začasna odredba – razmerja med starši in otroci
Smisel začasnih odredb, izdanih po določbah člena 411. ZPP, je v tem, da se začasno, do dokončne odločitve v sporu, sporno pravno razmerje uredi in s tem prepreči nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje, zato so začasne odredbe v teh sporih praviloma regulacijske oziroma ureditvene. Kot je navedlo že Ustavno sodišče RS v odločbi, št. Up 410/01, je treba pri odločanju o začasni odredbi v tovrstnih sporih upoštevati, da je začasna odredba izjemno sredstvo in jo lahko sodišče izda le, če ugotovi, da bi sicer otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - čas za pripravo obrambe
Tožena stranka je tožniku 10. 12. 2007 izdala obvestilo o uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in hkrati vabilo na zagovor. Poučen je bil, da lahko zagovor poda tudi pisno in da mora delodajalec na njegovo zahtevo o nameravani izredni odpovedi pisno obvestiti sindikat, katerega član je. Zagovor je bil predviden za 14. 12. 2007, tako da je imela tožnik za pripravo na zagovor na razpolago dovolj časa.
V kolikor zaradi spremembe tožbe ne pride tudi do spremembe stvarne pristojnosti, mora sodišče, če tožena stranka spremembi nasprotuje, ob odločanju presoditi, ali bi bilo to, da spremembo dovoli, smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.
zastaranje terjatve na izstavitev zemljiškoknjižne listine
ZOR posebej ne ureja roka zastaranja terjatve na izstavitev zemljiškoknjižne listine (tako kot OZ), zato velja za vtoževano terjatev, s katero tožeča stranka zahteva izstavitev takšne listine splošni petletni zastaralni rok iz 371. člena ZOR.
ZZK-1 člen 86, 86/1, 90, 90/1. ZIZ člen 45, 45/2, 45/3, 46, 46/1, 167.
zaznamba izvršbe – načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka – izvršilni naslov – verodostojna listina – pravnomočnost sklepa o izvršbi
Pravnomočnost sklepa o izvršbi je potrebna v primeru, kadar je skep o izvršbi izdan na podlagi verodostojne listine in ne kadar je ta izdan na podlagi pravnomočne sodbe.
ZZZDR člen 106, 106/5, 106/7. ZPP člen 421, 421/1.
otrokovi stiki - odvzem pravice do osebnih stikov - korist otroka
Stiki za otroka sedaj ne predstavljajo zgolj nelagodja ampak psihično trpinčenje, ki se bo očitno še stopnjevalo. V takšni situaciji ni možnosti, da bi bilo še mogoče z oblastvenimi ukrepi odpravljati tako stanje. Zopet se je sodišče soočilo z dilemo, ko mora izmed več slabih možnosti izbrati tisto, ki bo otrokoma najmanj škodovala. Ta trenutek preostane le ukrep odvzema stikov z očetom.
Višina prisojene odškodnine zato predstavlja zgolj nadomestek, ki naj oškodovancu ob prestani nematerialni škodi nudi pravično denarno zadoščenje. Sestavni del individualizacije je tako tudi uveljavitev načela izravnalne pravičnosti (denarno zadoščenje naj v okviru danih možnosti izravnava s škodnim dogodkom porušeno vrednostno razmerje). Na načelo pravičnosti pa se osredotoča tudi drugo načelo - to je načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine.