prenehanje dejavnosti samostojnega podjetnika z vložitvijo podjetja v družbo z omejeno odgovornostjo - prenos obveznosti – odgovornost za dolgove samostojnega podjetnika
Prenehanje opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika z vložitvijo podjetja v družbo z omejeno odgovornostjo pomeni le prenehanje poslovanja fizične osebe kot samostojnega podjetnika, za pravno osebo pa zagotovitev stvarnega vložka. Kljub spremembi položaja podjetniška premoženja je za obveznosti samostojnega podjetnika, ki so nastale pred prenehanjem le-tega, ostala v veljavi odgovornost samega podjetnika kot fizične osebe, torej dolžnika
Na podlagi prenosa podjetja v družbo le-ta tudi ni postala pravni naslednik samostojnega podjetnika, saj ni prišlo do statusnega preoblikovanja samostojnega podjetnika v kapitalsko družbo. Tedaj veljavni ZGD (materialnega) statusnega preoblikovanja samostojnega podjetnika v gospodarsko družbo sploh ni poznal.
skupno premoženje – obseg skupnega premoženja – nakup stanovanja - privolitev imetnika stanovanjske pravice – posebno premoženje – deleži na skupnem premoženju
V izvenzakonski skupnosti je toženec kot ožji družinski član s privolitvijo svoje matere kot imetnice stanovanjske pravice sklenil prodajno pogodbo za stanovanje, ki je skupno premoženje pravdnih strank, saj je bilo kupljeno s sredstvi, ki sta jih zunajzakonska partnerja pridobila z delom v izvenzakonski skupnosti.
nadomestilo plače – čakanje na delo – invalid III. kategorije – invalid I. kategorije – prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi po samem zakonu
Pogodba o zaposlitvi preneha veljati po samem zakonu, ko delavcu vročena odločba o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije postane pravnomočna. Za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi z dnem nastanka invalidnosti I. kategorije ni podlage v zakonu, kar pomeni, da je bil toženec v času sodnega postopka (v socialnem sporu) kot delavec invalid III. kategorije še vedno zaposlen pri tožeči stranki in je od nje upravičeno prejemal nadomestilo plače za čas čakanja na delo, zato prejetega nadomestila plače ni dolžan vrniti.
pravdni stroški – načelo uspeha - uspeh v postopku
Tožnica je uspela v pravdi z manjšim delom zahtevka in zaradi ugoditve temu delu zahtevka niso nastali posebni pravdni stroški tako, da je pravilna odločitev, da je tožnica dolžna tožencu povrniti vse stroške postopka.
ZPP člen 108, 108/5, 184, 184/2, 184/3. ZUE člen 13, 13/4.
denarna valuta – sprememba tožbe - denarni zahtevek izražen v SIT - primernost denarnega zahtevka
Zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke, zato, ker ga je po 01. 01. 2007 v zmanjšani višini navedla še vedno v SIT ne pa EUR, neprimeren za obravnavanje.
pokojninska osnova - nadurno delo - ponovna odmera pokojnine
Toženec v odločbi, ki je bila izdana, ko se je tožnik upokojil, in s katero se je določila pokojninska osnova, pri izračunu pokojninske osnove ni upošteval dohodkov, ki so bili tožniku izplačani v letih od 1971 do 1985 za delo preko polnega delovnega časa. Zato pri zahtevi tožnika, da iz tega naslova toženec ponovno izračuna višino pokojninske osnove, ne gre za odločanje o istem dejanskem stanju, da bi bila odločitev toženca, da se zahteva za ponovno odmero pokojnine zavrže, pravilna.
zastaranje pravice zahtevati razveljavitev oporoke – napotitev na pravdo – zadržanje ali pretrganje zastaranja – ugovor veljavnosti oporoke
Sodišče prve stopnje je glede na datum razglasitve oporoke (5.10.1995) in glede na datum vložitve tožbe (10.2.2009) pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da je tožničina pravica zahtevati razveljavitev oporoke že prenehala zaradi zastaranja. Tudi dejstvo, da je bila tožnica na vložitev tožbe napotena s pravnomočnim sklepom zapuščinskega sodišča, v tem primeru ni odločilno. Napotitev na pravdo namreč nima nikakršnega vpliva na tek zastaralnega roka. Sklep o napotitvi torej ni povzročil prekinitve ali zadržanja zastaranja.
ZIZ člen 38a, 38a/1, 38a/2, 38a/5. ZPP člen 137, 137/1. ZST-1 člen 39. ZST člen 26, 26/4.
plačilni nalog - opomin - izvršitelj - vročitev poziva na plačilo varščine - sklep o ustavitvi izvršbe - sodna taksa za pritožbo
Glede na to, da je konkretni izvršilni postopek začel teči pred uveljavitvijo ZST-1, bi moralo sodišče prve stopnje taksno obveznost za pritožbo zoper sklep o ustaviti izvršbe ugotoviti in jo odmeriti po prej veljavnem ZST in noveli ZIZ-E.
Ker torej izvršitelj upnika ni (pravilno) pozval na plačilo varščine, niso podani pogoji za ustavitev izvršbe na podlagi 5. odstavka 38.a člena ZIZ.
motenje posesti – pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti – subjektivni rok – objektivni rok - posest – dejansko stanje – materialno pravo – materialni prekluzivni rok
Po 32. členu SPZ je mogoče sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti zahtevati v 30-ih dneh od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo. Gre za materialna prekluzivna roka, ki nista podaljšljiva in ne dopuščata vrnitve v prejšnje stanje. Prepozno vloženo tožbo sodišče namreč zavrže.
Čeprav je vprašanje, kdo je posestnik, odvisno od dejanskega razmerja med stvarjo in domnevnim posestnikom, pa predstavlja odločanje o tem, ali neko dejansko razmerje med domnevnim posestnikom in stvarjo ustreza pojmu posesti, materialnopravno vprašanje.
začasna odredba – ureditvena začasna odredba – razmerja med starši in otroci
Smisel začasnih odredb, izdanih po določbah člena 411. ZPP, je v tem, da se začasno, do dokončne odločitve v sporu, sporno pravno razmerje uredi in s tem prepreči nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje, zato so začasne odredbe v teh sporih praviloma regulacijske oziroma ureditvene. Kot je navedlo že Ustavno sodišče RS v odločbi, št. Up 410/01, je treba pri odločanju o začasni odredbi v tovrstnih sporih upoštevati, da je začasna odredba izjemno sredstvo in jo lahko sodišče izda le, če ugotovi, da bi sicer otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - čas za pripravo obrambe
Tožena stranka je tožniku 10. 12. 2007 izdala obvestilo o uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in hkrati vabilo na zagovor. Poučen je bil, da lahko zagovor poda tudi pisno in da mora delodajalec na njegovo zahtevo o nameravani izredni odpovedi pisno obvestiti sindikat, katerega član je. Zagovor je bil predviden za 14. 12. 2007, tako da je imela tožnik za pripravo na zagovor na razpolago dovolj časa.
ZPIZ-1 člen 163, 163/2, 171, 454. ZUTPG člen 3, 3/2, 3/2-3. Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar člen 2, 2/VII, 2/VII-B, 2/VII-B17, 2/XI, 2/XI-1. Sklep o znesku invalidnin za telesno okvaro člen 1. Sklep o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS člen 1, 1/2.
telesna okvara – invalidnina
Ker je za desno spodnjo okončino pri tožniku ugotovljen obstoj 30% telesne okvare, se telesna okvara v višini 50 %, ugotovljena za levo spodnjo okončino, poveča za 10 %, in ker gre za parni organ se ta telesna okvara (60 %) poveča še za 10 % tako, da skupna telesna okvara pri tožniku znaša 70 %.
Ker 70% telesna okvara pri tožniku predstavlja spremembo v stanju telesne okvare (pred tem je že imel priznano invalidnino za 50% telesno okvaro), se mu invalidnina za 70% telesno okvaro izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po nastanku sprememb dalje.
V kolikor zaradi spremembe tožbe ne pride tudi do spremembe stvarne pristojnosti, mora sodišče, če tožena stranka spremembi nasprotuje, ob odločanju presoditi, ali bi bilo to, da spremembo dovoli, smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.
delovno razmerje – obveznosti iz delovnega razmerja – poroštvo
Obveznosti delavca so določene v zakonu: opravljanje dela, obveznost obveščanja delodajalca, prepoved škodljivega ravnanja, obveznost varovanja poslovne skrivnosti in prepoved konkurence. Mimo teh določilo oziroma obveznosti delodajalec delavcu ne sme naložiti drugih obveznosti, ki ne izhajajo iz delovnega razmerja. Ker delodajalec ne more od delavca zahtevati jamčenja za uspeh v bodočih poslih, pri katerih bo posredoval, ali da bo kot plačnik na prvi poziv plačal vsak znesek, ki ga delodajalcu kupec ne bo poravnal, sta tako menična kot poroštvena izjava, ki ju je podal tožnik, nični. Tožbeni zahtevek za plačilo neplačanih računov kupcev, ki jih naj bi plačal tožnik kot porok, ni utemeljen.
ZPP člen 248, 248/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48.
stroški postopka – nagrada in stroški izvedenca – začetek teka roka, v katerem je sodišče dolžno odločiti o zahtevi izvedenca za odmero nagrade in povrnitev stroškov – odmera nagrade in priznanje stroškov izvedencu pred vročitvijo izvedenskega mnenja stranki – odvzeta možnost vsebinske
Utemeljeno pritožba opozarja, da ji je bila odvzeta možnost vsebinske pritožbe zoper izpodbijani sklep, saj ji v času prejema le-tega izvedensko mnenje še ni bilo vročeno.
Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3. Zakonom o preuzimanju zakona o obveznim odnosima (Zakon o prevzemu Zakona o obligacijskih razmerjih, Hrvaška, 1991) člen 1. Orijentacijski kriteriji i iznosi za utvrđivanje visine pravične novčane naknade nematerijalne štete Vrhovnog suda Hrvatske (Orientacijski kriteriji in zneski za ugotavljanje višine pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške, 2002) člen 1. Zakona o zateznim kamatama (Zakon o zamudnih obrestih, Hrvaška, 1996) člen 1. Zakona o kamatama (Zakon o obrestih, Hrvaška, 2004) člen 1. Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška, 1991) člen 188, 188/4, 195, 196, 200, 277.
razmerje z mednarodnim elementom - pravo, ki ga je treba uporabiti - hrvaško pravo - prometna nezgoda - posebno huda telesna poškodba - pravična denarna odškodnina - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - povrnitev premoženjske škode - dodatek za nego in pomoč - vpliv starostne pokojnine na premoženjsko škodo - dodatek za prehrano - kapitalizirana renta - omejitev zavarovalne vsote - tek zakonskih zamudnih obresti
Odmera denarne odškodnine za škodo po pravu Republike Hrvaške.