zamudna sodba – izostanek tožene stranke iz poravnalnega naroka – razveljavitev zakona z ustavno odločbo – retroaktivna veljavnost razveljavitve zakonskega določila
Pritožbeno sodišče je moralo izpodbijano zamudno sodbo razveljaviti, saj zaradi retroaktivne veljavnosti razveljavitve 2. odst. 282. člena ZPP ni več podlage za izdajo zamudne sodbe zaradi izostanka tožene stranke s poravnalnega oziroma prvega naroka za glavno obravnavo.
sklep o dedovanju – obseg premoženja – terjatev zaradi stroškov denacionalizacijskega postopka – terjatev zapuščine
Stroški, ki so nastali dediču zaradi denacionalizacijskega postopka, predstavljajo terjatev same zapuščine, ne pa terjatev zapustnika, saj gre za stroške, ki so nastali po zapustnikovi smrti. Glede povračila tovrstnih terjatev ZD ne predvideva odločanja v zapuščinskem postopku (z izjemo možnosti sklenitve dednega dogovora ob soglasju vseh dedičev), prav tako pa tudi ne gre za spor o dejstvih med dediči, ki bi narekovala prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo v smislu 210. oziroma 212. člena ZD. Če med dediči ni soglasja o tem, da bi priglašeno terjatev priznali, bo moral prizadeti dedič doseči izdajo odločbe v pravdi.
zemljiškoknjižni postopek – temeljna načela - načelo pravnega prednika
Zemljiškoknjižno sodišče mora po uradni dolžnosti paziti, da je vpis predlagan v korist osebe, v katere korist učinkuje listina, ki je podlaga za vpis, in proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis in ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice, na katero se vpis nanaša.
izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - izbris subjekta vpisa – izbris subjekta brez likvidacije – udeležba upnika v postopku – poslovni naslov
Po določbi 3. točke 432. člena ZFPPIPP je udeležba upnika v postopku izbrisa dovoljena le za vložitev ugovora proti sklepu o izbrisu. Prav tako iz 4. točke 432. člena izhaja, da je udeležba drugim osebam v postopku izbrisa omejena le na tiste osebe, katerih interes bi bil lahko z izbrisom subjekta vpisa kršen.
ZKZ omejuje lastnikovo razpolagalno pravico na kmetijskem zemljišču in izključuje možnost, da bi lastnik kmetijskega zemljišča kupca sam izbral. Prodajalec ima možnost izbire le v primeru, če nihče od predkupnih upravičencev ne uveljavlja predkupne pravice. Zato je zmotno pritožbeno stališče toženke, da je bila bistvena sestavina njene ponudbe znani kupec F. T.. Ker ta kupec ni predkupni upravičenec po 23. členu ZKZ, navedba toženke v dani ponudbi (kupec je znan) ni pravno upoštevna. Ni se namreč mogoče strinjati s stališčem toženke, da je treba ponudbo toženke za prodajo kmetijskega zemljišča obravnavati kot vabilo k dajanju ponudb v smislu 3. odstavka 22. člena OZ. Ker pa je z ZKZ predpisano, da mora sklenjeno pogodbo upravna enota odobriti, ni mogoče šteti, da je pogodba sklenjena že s sprejemom ponudbe, kot to določa 1. odstavek 21. člena OZ, pač pa je s sprejemom ponudbe s strani tožnika, za prodajalko nastala obveznost, da z njim sklene prodajno pogodbo pod pogoji s ponudbe.
V predmetni zadevi je toženec tako dal povod za tožbo in tudi ni pripoznal tožbenega zahtevka, preden se je spustil v obravnavanje glavne stvari. Tako niso izpolnjeni pogoji iz 157. člena ZPP.
vrnitev v prejšnje stanje – plačilo sodne takse – zamuda naroka – zamuda roka
Procesna predpostavka za uveljavljanje instituta vrnitve v prejšnje stanje v smislu 1. odst. 116. člena ZPP je, da je stranka zamudila narok ali rok za kakšno pravno dejanje in posledično izgubila zaradi tega pravico opraviti to dejanje. S tem ko se je tožeča stranka v predlogu sklicevala na nepravilnosti pri vročitvi pošiljke tožeči stranki, je sama po sebi zatrjevala okoliščine, ki izključujejo navedene procesne predpostavke za vložitev tovrstnega predloga.
Pravni pouk ni vseboval opozorila o tem, da mora biti pritožba podpisana. Za pritožnico (ki nima pooblaščenca) zato napačen pravni pouk ne more imeti posledic iz 336. člena ZPP.
Dokazni sklep je dovolj obrazložen, v njem je sodišče prve stopnje podrobno navedlo, katere dokaze je izvedlo v prvem in katere v ponovljenem postopku, prav tako pa je navedlo tudi katerega dokaza ni izvedlo (ponovnega zaslišanja priče K.), kot tudi iz katerega razloga tega ni storilo (ker je priča umrla). Kljub temu, da je dokazna ocena izpovedi nekaterih prič nekoliko skopa, pa je iz celotnega konteksta obrazložitve ter posameznih zaključkov prvostopnega sodišča vendarle razvidno, zakaj je prvostopno sodišče izpovedbam določenih prič sledilo, drugim pa ne.
ZIZ člen 17, 24, 42, 42/1. ZPP člen 108. ZJSRS člen 21d, 21d/6, 28, 28/1, 28/3.
predlog za izvršbo – določna označba izvršilnega naslova – procesna predpostavka izvršbe - javni jamstveni in preživninski sklad
Javni jamstveni in preživninski sklad kot upnik mora na podlagi prvega odstavka 42. člena ZIZ določno označiti popolni izvršilni naslov, torej izvršilni naslov, iz katerega izhaja dolžnikova preživninska zaveza do preživninskega upravičenca (otroka), in odločbo sklada skupaj z obvestili, ki pa le izkazujejo prehod obveznosti v smislu 24. člena ZIZ. Če predlog za izvršbo ne vsebuje popolne označbe izvršilnega naslova, ni izpolnjena procesna predpostavka izvršbe in je predlog formalno pomanjkljiv, zaradi česar je z njim treba postopati kot z nepopolno vlogo.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060559
SPZ člen 116, 116/1, 119. ZPP člen 80, 286b, 339, 339/2, 339/2-11, 450, 452.
rezervni sklad – dolžnost plačevanja v rezervni sklad – vpis v zemljiško knjigo – višina prispevka v rezervni sklad – zastopanje etažnih lastnikov – pravočasnost uveljavljanja procesnih kršitev – spor majhne vrednosti
Toženec je z nakupom stanovanja nase prevzel vse obveznosti, ki jih imajo etažni lastniki. Obveznosti plačevanja v rezervni sklad se ne more razbremeniti zgolj zato, ker v zemljiški knjigi (še) ni vpisan kot lastnik stanovanja.
Omejitev števila pripravljalnih vlog v sporih majhne vrednosti (452. čl. ZPP) stranki ne preprečuje, da sodišča ne bi (pravočasno) opozorila na procesne pomanjkljivosti (glede zastopanja nasprotne stranke).
nepravdni postopek - postopek za ureditev meje - stroški postopka – skupni stroški
Po 139. členu ZNP skupne stroške postopka trpijo udeleženci praviloma sorazmerno z dolžino svojih meja. Sodišče pa lahko odloči o stroških postopka tudi drugače, če to narekujejo nesorazmerni stroški pri določanju posameznih delov meje, krivda posameznega udeleženca za nastanek spora o meji ali drugi tehtni razlogi. Po ustaljeni sodni praksi med skupne stroške postopka spadajo stroški, ki nastanejo z izvedencem in stroški sodnih taks.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0060524
ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1, 458/2. OZ člen 619.
pravila o dokaznem bremenu – materialno pravo – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – spor majhne vrednosti
Kljub temu, da gre za spor majhne vrednosti, nepravilno uporabljeno materialno pravo (pravila o dokaznem bremenu) terja razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje, če je v posledici tega ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
sodna taksa - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – procesne predpostavke za obravnavo ugovora v zemljiškoknjižnem postopku - ugovor v zemljiškoknjižnem postopku
ZPP ne predpisuje, da bi bilo plačilo sodne takse za ugovor v zemljiškoknjižnem postopku procesna predpostavka za obravnavo ugovora. Tega ne določa niti ZZK-1.
ZZK-1 člen 244, 244/1, 244/2, 244/3. ZDen člen 32, 64, 64/1, 88, 88/3.
ničnost pogodbe - res extra commercio - neveljavnost materialnopravne podlage - izbrisna tožba - dobra vera - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Tudi nadaljnji posli, s katerimi se razpolaga s stvarjo, ki je izven pravnega prometa, so nični. Iz tega razloga tudi kasnejših pridobiteljev pred izbrisno tožbo ne varuje dobra vera.
neveljavnost pravnega posla - ničnost - izpodbojnost - skupno premoženje
Stranka je tista, ki lahko izpodbija pogodbo, kot zainteresirana oseba in to v določenem roku, če gre za izpodbojnost pa oblikovalni zahtevek na razveljavitev pogodbe. Če tega stranka ne stori, sodišče zahtevku na ugotovitev neveljavnosti pogodbe ne more ugoditi, tudi če ugotovi, da so podani razlogi za izpodbojnost, ker ni postavljen ustrezen oblikovalni zahtevek na razveljavitev.
Pri presoji odškodnine za nematerialno škodo se upošteva načelo individualizacije in sodna praksa. Ob ugotovitvi, da je tožnica v obravnavnem dogodku utrpela lahke telesne poškodbe in sicer zvin prstov desnice, zvin desnega zapestja ter udarnino desne roke, da je zdravljenje, ki res ni bilo zapleteno trajalo 3 mesece, da je tožnica trpela nevšečnosti med zdravljenjem je tudi po oceni pritožbenega sodišča odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem dosojena pravilno ob upoštevanju načela individualizacije in v okvirih sodne prakse, torej ob upoštevanju drugih podobnih primerov in prisojenih odškodnin v teh primerih.
stroški ogrevanja stanovanja - stroški odvoza smeti - terjatve iz naslova obratovanja večstanovanjske stavbe - etažni lastnik - najemnik
Po 25. členu SZ-1 se za posle obratovanja ne šteje le zagotavljanje dobav in storitev za skupne dele, kot trdi tožena stranka v odgovoru na pritožbo, temveč tudi zagotavljanje dobav in storitev za posamezne dele večstanovanjske stavbe, kadar naprave večstanovanjske stavbe ne omogočajo individualnega odjema in obračuna dobav. Tožeča stranka je zatrjevala, da gre v obravnavanem primeru prav za takšno terjatev. (Neobrazloženo) stališče sodišča prve stopnje, da vtoževani stroški ne morejo bremeniti etažnega lastnika že zato, ker se nanašajo na stroške ogrevanja stanovanja in stroške odvoza smeti, je torej materialnopravno zmotno.