Da lahko zaposlenega štejemo za letalsko osebje in mu priznamo pravico do povišanja osnovne plače za 20 % na podlagi sklepa vlade, morata biti izpolnjena dva pogoja. Ker tožniki izpolnjujejo le prvi pogoj, ker njihovo delo neposredno vpliva na varnost zračnega prometa, ne pa drugega pogoja, ker ne upravljajo zrakoplova oziroma ker ne opravljajo dela v zvezi z upravljanjem zrakoplova, do povišanja plače niso upravičeni.
Če zavarovanec v roku 15 dni po prejemu izvedenskega mnenja, ne da pripomb, se pripombe, dane šele na naroku za glavno obravnavo, ne morejo upoštevati, če ne izkaže razlogov, zaradi katerih pripomb ni mogel dati v roku. Če so ugovori dejanske narave prepozni in nedopustni že v postopku pred sodiščem prve stopnje, to še toliko bolj velja za postopek pred pritožbenim sodiščem.
Za odločitev o višini in izplačevanju invalidske pokojnine ni izpolnjena procesna predpostavka dokončnosti odločbe, ker je bilo z izpodbijanima odločbama odločeno le o invalidnosti in o pravicah iz invalidskega zavarovanja, ki gredo tožnici na podlagi ugotovljene invalidnosti, ne pa o odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine.
Izguba dobička (zaslužka) od dela na črno (oziroma od prepovedanega dela glede na izostanek ladijskega mednarodnega spričevala) se v skladu z načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča z dne 27.6.1989 šteje za pravno priznano škodo. Dejstvo, da je tožeča stranka pred škodnim dogodkom opustila pridobitev mednarodnega ladijskega spričevala, še ne zadošča za oceno, da izgubljenega dobička od prepovedane dejavnosti ni mogoče šteti za pravno priznano bodočo škodo.
: ZPIZ-1 člen 68, 68/2. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22, 22/1, 22/2.
invalidska pokojnina - hrvaški državljan - minimalna pokojninska doba
V primeru, ko je I. kategorija invalidnosti nastala zaradi posledic bolezni ali poškodbe izven dela, mora zavarovanec za priznanje pravice do invalidske pokojnine izpolniti tudi pogoj gostote delovnih let. Ko gre za hrvaškega državljana, ki kljub upoštevanju slovenske in hrvaške pokojninske dobe tega pogoja ne izpolnjuje, je mogoče upoštevati tudi dobo, dopolnjeno v tretji državi, pod pogojem, da imata tako Slovenija kot Hrvaška s to državo sklenjen sporazum o socialnem zavarovanju.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – rok za podajo odpovedi – zdravniški pregled
Ker je tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga, ker ni imel opravljenega zdravniškega pregleda, čeprav je ta razlog obstajal že ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi eno leto pred odpovedjo, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti zaradi prekoračitve šestmesečnega objektivnega roka za podajo odpovedi nezakonita. Rok za podajo odpovedi namreč ni začel ponovno teči v vmesnem času, ko je tožena stranka tožnika neuspešno pozivala z vabili na zdravniški pregled.
Statut Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1983) člen 49, 49/1, 54. Temeljni zakon o delovnih razmerjih (1970) člen 43, 43/2. Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (1974) člen 27. Zakon o delovnih razmerjih (1977) člen 79, 80. ZPIZ člen 51.
pokojninska osnova - delo preko polnega delovnega časa - detaširani delavci
Ker tožnik ni navedel in tudi ni predložil nobenih dokazov, da je delo preko polnega časa v spornem obdobju od 1966 do 1989 opravljal kot poseben delovni pogoj, da je šlo za izjemno, nujno, nepredvideno in kratkotrajno delo, mu plače za delo preko polnega delovnega čas ni mogoče všteti v pokojninsko osnovo.
Tožniku se za čas, ko je bil napoten na delo v tujino in je v tem času ostal v zavarovanju pri toženi stranki, pri izračunu pokojninske osnove ne more upoštevati dejanska višina plače, temveč le plača, od katere so bili obračunani in plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
pooblastilo za zastopanje - odvetnik kot pooblaščenec - sankcije za nepredložitev pooblastila - zavrženje tožbe
Po mnenju pritožbenega sodišča tudi ni mogoče razlikovati med nepopolnim pooblastilom in primerom, ko pooblastilo sploh ni predloženo. Pojem „nepredložitev pooblastila“ namreč vsebuje tudi „predložitev nepravilnega oz. nepopolnega (z napako obremenjenega) pooblastila“.
odtujitev v zakup dane stvari – odtujitev stvari po izročitvi v zakup – prodajna pogodba – vstop v zakupno razmerje – pravica do zakupnine – neprofitna najemnina
V trenutku sklenitve prodajne pogodbe, s katero odsvojitelj izjavlja svojo voljo, da se zavezuje prenesti lastninsko pravico, nastopi tudi prenos zakupnega razmerja in s tem pride do spremembe zakupodajalca.
uporaba tuje stvari v svojo korist - zahtevek za plačilo uporabnine - obligacijskopravni zahtevek - stvarnopravni zahtevek
V obravnavani zadevi je ključno, da ni tožeča stranka uveljavljala od tožene stranke nobenega zahtevka, ki bi temeljil na stvarnopravni podlagi, ampak je uveljavljala (obligacijski) zahtevek (primarni) na plačilo uporabnine oziroma odmene za uporabo tuje stvari v svojo korist (198. čl. OZ). Glede na tako uveljavljeni zahtevek pa niti ni pomembno, ali je tožena stranka lastnica kamnoseške delavnice, ampak je pomembno, da jo uporablja za opravljanje dejavnosti, s tem pa uporablja tudi zemljišče, na katerem stoji ta delavnica.
Stranka ne more dopolnjevati pomanjkljive trditvene podlage s svojo izpovedjo (ob zaslišanju) in z vsebino drugih dokazov. Če, kot v konkretnem primeru (ko tožba vsebuje le navedbe, da odpoved delovnega razmerja zaradi nesposobnosti ni imela podlage, da je tožena stranka ravnala šikanozno, zaradi česar je prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in nastopa bolniškega staleža, zaradi česar tožnici pripada pravična odškodnina za nematerialno škodo), tožba ne vsebuje navedb o vseh elementih odškodninskega zahtevka, takšna pomanjkljiva trditvena podlaga onemogoča ugoditev odškodninskemu tožbenemu zahtevku.
ZIZ člen 272, 273, 273/1, 273/1-5. ZDR člen 73, 73/1, 88, 88/1, 88/1-1.
začasna odredba – verjetno izkazana terjatev – sprememba delodajalca – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Iz doslej zbranih podatkov ni mogoče zaključiti, da je šlo za trajen prehod delavk k prvotoženi stranki, ampak ravno nasprotno – da je šlo za začasni prehod in da imajo tožnice pravico do vrnitve k drugotoženi stranki glede na to, da je pravni posel, na podlagi katerega je prišlo do transferja delavcev po pogodbi o izvajanju storitev čiščenja, sklenjen za določen čas. Iz tega razloga verjetno niso bili izpolnjeni pogoji za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožnica s strani prvotožene stranke, ampak pogoji za ponovni prehod tožnic v delovno razmerje k drugotoženi stranki. Ker s tem terjatev zoper prvotoženo stranko (ki je tožnicam podala redne odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga, kljub temu da bi šlo za začasen prevzem in da bi se imele tožnice pravico vrniti k drugotoženi stranki) v tej fazi postopka še ni verjetno izkazana, ni pogojev za izdajo začasne odredbe za obračun in izplačilo minimalne plače do končanega sodnega postopka.
Ker tožnica ni dala nikakršne izjave ali soglasja k prenehanju delovnega razmerja in ji je le-to prenehalo zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in torej ne po njeni volji, ima kljub temu, da se je odpovedala posebnemu varstvu delovnega invalida pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, pravico do povečanja delne invalidske pokojnine.
V I. kategorijo invalidnosti se razvrsti zavarovanec, ki ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela, ali če je pri njem podana poklicna invalidnost, nima pa več preostale delovne zmožnosti. Ker takšno stanje pri tožniku ni podano, ga zgolj na podlagi v hipotetičnih navedb, da ne bo mogel skleniti delovnega razmerja oziroma da ga delodajalec ne bo mogel obdržati na delu, ni mogoče razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti in mu priznati pravice do pokojnine.
Pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe gre za presojo nižjega dokaznega standarda in verjetnosti obstoja tožbenega zahtevka, ko je torej pomembno le to, ali več dejstev govori za resničnost pravno odločilnih tožbenih trditev kot za njihovo neresničnost.
V postopku zavarovanja terjatev sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, temveč ob upoštevanju hitrosti postopka zaradi zavarovanja terjatve izvesti tiste najpomembnejše oziroma ključne dokaze, ki naj bi potrjevali oziroma ovrgli zgolj verjetnost izkaza terjatve. Celovit dokazni postopek je tako prihranjen za meritorno odločitev o tožbenih zahtevkih.
Ko gre za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe, je treba zagotoviti uravnoteženo obravnavanje dokaznih predlogov ene in druge strani v sporu, prvenstveno pa izvesti eventualno predlagano zaslišanje obeh pravdnih strank.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059239
ZZZDR člen 51, 51/2, 54, 59, 59/2. OZ člen 191. ZPP člen 286b.
skupno premoženje – izstavitev zemljiškoknjižne listine – zahtevek za izstavitev listine za vpis v register motornih vozil – nesklepčna tožba – sredstva na bančnem računu
Zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine v primeru skupnega premoženja zakoncev ni samo nepotreben (vpis v ZK se bo namreč opravil na podlagi pravnomočne sodbe o obstoju skupne lastnine), temveč tudi brez zakonske podlage (premoženje se pridobi po samem zakonu in izvirno).
Skupno premoženje zakoncev so tudi plodovi že ustvarjenega skupnega premoženja, kot so prihranki pravdnih strank na njunih bančnih računih. Ti se delijo po njihovem stanju oziroma višini na dan razpada življenjske in ekonomske skupnosti zakoncev. Pri tem pa je treba upoštevati, da je predmet delitve premoženje zakoncev kot celota in ne vsak posamezen dohodek oziroma priliv na bančnem računu.
Pritožnik utemeljeno opozarja, da je vsebina 328. člena ZPP omejena na popravo pisnih napak v imenih in številkah in drugih očitnih pisnih in računskih pomot ter pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom. Na podlagi navedene določbe je mogoče izdati popravni sklep tudi v primeru, ko iz obrazložitve oziroma razlogov sodbe nesporno izhaja, da je sodišče odločalo tudi o delu tožbenega zahtevka, ki je izpadel iz izreka sodbe, saj gre tedaj za očitno pomanjkljivost sodbe.
Pravice kupca v zvezi stvarnimi napakami predmeta kupoprodajne pogodbe (stanovanja) tako pravica na znižanje kupnine kakor tudi pravica do povrnitve škode so vezane na pravočasno grajanje napak.
gradnja na tujem zemljišču – vlaganja v tujo nepremičnino – nova stvar
Sodna praksa restriktivno obravnava vlaganja v tujo nepremičnino, na podlagi katerih pridobi vlagatelj ne le obligacijska, ampak tudi stvarnopravna upravičenja po določbah ZTLR. Sodna praksa pa je enotna, če prvotni objekt preneha obstajati, sprememba stvarnopravnih razmerij ni izključena.
S predložitvijo dokazov ni mogoče nadomestiti manjkajočih navedb v sporu. Povezanost trditvene podlaga spora z dokazno ponudbo je dosledno izpeljana v 212. členu, 213. členu in 1. odst. 287. člena ZPP.