Davki in prispevki se obračunajo glede na stopnjo davkov in prispevkov v času izplačila, davčna obremenitev pa je odvisna tudi od osebnih razmer zavezanca, ki se spreminjajo. Zaradi tega bi bilo nepravilno, če bi sodba sodišča prve stopnje navajala konkretnem zneske davkov in prispevkov, ki jih mora tožena stranka za tožnika obračunati in vplačati, upoštevajoč prisojeni bruto znesek. Izrek sodbe sodišča prve stopnje, ki ne navaja neto zneska regresa za letni dopust, ni neizvršljiv.
izvedensko mnenje - javna listina - invalidska komisija - pravice na podlagi invalidnosti
Izvedensko mnenje invalidske komisije je javna listina, za katero se šteje, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njej določa, s tem, da je dovoljeno dokazovati, da so v taki listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je listina nepravilno sestavljena. Tožeča stranka ni navedla nobenih razlogov, iz katerih bi izhajalo, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena oziroma da je javna listina nepravilno sestavljena.
Izguba dobička (zaslužka) od dela na črno (oziroma od prepovedanega dela glede na izostanek ladijskega mednarodnega spričevala) se v skladu z načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča z dne 27.6.1989 šteje za pravno priznano škodo. Dejstvo, da je tožeča stranka pred škodnim dogodkom opustila pridobitev mednarodnega ladijskega spričevala, še ne zadošča za oceno, da izgubljenega dobička od prepovedane dejavnosti ni mogoče šteti za pravno priznano bodočo škodo.
Če zavarovanec v roku 15 dni po prejemu izvedenskega mnenja, ne da pripomb, se pripombe, dane šele na naroku za glavno obravnavo, ne morejo upoštevati, če ne izkaže razlogov, zaradi katerih pripomb ni mogel dati v roku. Če so ugovori dejanske narave prepozni in nedopustni že v postopku pred sodiščem prve stopnje, to še toliko bolj velja za postopek pred pritožbenim sodiščem.
Za odločitev o višini in izplačevanju invalidske pokojnine ni izpolnjena procesna predpostavka dokončnosti odločbe, ker je bilo z izpodbijanima odločbama odločeno le o invalidnosti in o pravicah iz invalidskega zavarovanja, ki gredo tožnici na podlagi ugotovljene invalidnosti, ne pa o odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine.
ZP-1 člen 22, 22/3, 52, 52/2, 52/2-5, 202a, 202a/1.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – hitri postopek
Po uveljavitvi ZP-1E je v 5. alinei 2. odstavka 52. člena določeno, da je hitri postopek, ki ga vodijo prekrškovni organi, izključen le za prekrške zoper varnost javnega prometa, za katere je predpisana stranska sankcija 18 kazenskih točk.
Predmet presoje v tem postopku je le pravilnost seštevka kazenskih točk, izrečenih storilcu prekrška kot vozniku motornega vozila, ter presoja, ali je v zakonsko določenem času dosegel 18 kazenskih točk.
Napačna odločitev toženca, sanirana v postopku varstva pravic, ne predstavlja protipravnega ravnanja. Ker ni šlo za strokovno napako niti za namerno ali malomarno obravnavanje konkretnega primera, tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi nedopustnega ravnanja toženca oziroma njegovih organov ni utemeljen.
ZPP člen 70, 72, 72/3, 72/6. ZDSS-1 člen 17, 17/2.
izločitev sodišča
Ker stranka lahko zahteva izločitev le poimensko določenega sodnika, ne pa splošno vseh sodnikov ali kar sodišča kot celote, je zahteva za izločitev celotnega Višjega delovnega in socialnega sodišča, ki pomeni izločitev vseh sodnikov, očitno nedovoljena in se zavrže. Glede na določbo 6. odstavka 72. člena ZPP, po kateri prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev zavrže s sklepom predsednik senata, o zahtevi, podani skupaj s pritožbo, odloča senat Višjega delovnega in socialnega sodišča.
ZP-1 člen 161, 161/2, 163, 163/1. ZST-1 člen 34, 34/5.
nedovoljena pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – plačilni nalog za plačilo sodne takse
Storilec nima pravice do pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče zavrnilo ali zavrglo njegov ugovor, ki ga je vložil zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse.
nadomestilo za invalidnost - delna invalidska pokojnina - pravice na podlagi invalidnosti
Pravica do nadomestila za invalidnost je vezana na pravico do premestitve. Te pravice zato nima zavarovanec, ki ima pravico do dela s skrajšanim delovnim časom in pravico do delne invalidske pokojnine, kljub temu da ni več zmožen za delo na delovnem mestu, na katero je razporejen, in je zato premeščen na drugo delovno mesto. V takšnem primeru se mu delna invalidska pokojnina poveča za 30 %.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0002568
ZVCP-1 235, 235/4. ZP-1-UPB3 člen 22, 22/3, 22/4, 202a.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - voznik začetnik - kazenske točke - čas storitve prekrška
Dejstvo, da je storilka pred vročitvijo izpodbijanega sklepa izpolnila pogoje, da se je ne obravnava več kot voznico začetnico, za ugotovitev izpolnjevanja pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni relevantno, ker je za ugotovitev statusa voznika začetnika odločilen čas storitve prekrška.
odtujitev v zakup dane stvari – odtujitev stvari po izročitvi v zakup – prodajna pogodba – vstop v zakupno razmerje – pravica do zakupnine – neprofitna najemnina
V trenutku sklenitve prodajne pogodbe, s katero odsvojitelj izjavlja svojo voljo, da se zavezuje prenesti lastninsko pravico, nastopi tudi prenos zakupnega razmerja in s tem pride do spremembe zakupodajalca.
uporaba tuje stvari v svojo korist - zahtevek za plačilo uporabnine - obligacijskopravni zahtevek - stvarnopravni zahtevek
V obravnavani zadevi je ključno, da ni tožeča stranka uveljavljala od tožene stranke nobenega zahtevka, ki bi temeljil na stvarnopravni podlagi, ampak je uveljavljala (obligacijski) zahtevek (primarni) na plačilo uporabnine oziroma odmene za uporabo tuje stvari v svojo korist (198. čl. OZ). Glede na tako uveljavljeni zahtevek pa niti ni pomembno, ali je tožena stranka lastnica kamnoseške delavnice, ampak je pomembno, da jo uporablja za opravljanje dejavnosti, s tem pa uporablja tudi zemljišče, na katerem stoji ta delavnica.
Opustitev vročitve dopolnitve izvedeniškega mnenja lahko predstavlja kršitev določila 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Vendar pa mora pritožnica takšno kršitev izkazati. Stranka, ki zatrjuje, da dela dopolnitve izvedeniškega mnenja ni prejela, kar pa je v nasprotju s podatki iz povratnice, predloženega dopisa sodišča in odredbe sodišča, za svoje trditve pa v pritožbi ne predlaga nobenih dokazov, očitane opustitve vročitve ni izkazala.
Pod "druge okoliščine primera" iz 2. odstavka 154. člena ZPPje mogoče šteti tako to, da tožeča stranka ni umaknila dela zahtevka, kot tudi to, da ne izkazuje več pravnega interesa za nadaljevanje postopka.
pravdni stroški – umik pravnega sredstva – vročilnica
Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar je na njej potrjeno. Vročilnica tako ustvarja izpodbojno domnevo o tem, kdaj je naslovnik prejel sodno pisanje. Ker tožena stranka ni uspela izkazati, da bi bil umik revizije vročen tožeči stranki pred vložitvijo njenega odgovora na revizijo, je njena pritožba neutemeljena.
V sodni praksi je enotno stališče, da lovska organizacija odgovarja le v primeru, če ne poskrbi za postavitev prometnega znaka na delu cestišča, kjer ima divjad reden oziroma običajen prehod preko ceste.
posojilna pogodba – prodajna pogodba s pridržkom lastninske pravice – lex commisoria - ničnost pogodbe – pravila vračanja
V primeru ničnosti pogodb in notarskega zapisa mora vsaka stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe, in ne pridejo v poštev določbe v posojilni pogodbi.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve
Za pravilno odločitev o sprejemu v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice mora sodišče zanesljivo ugotoviti, da so izpolnjeni vsi pogoji za dopustnost takega zdravljenja.