1. ZLPP ne omejuje družbenega pravobranilca samo na zahtevke iz čl. 50/II ZLPP.
2. Noben pravni posel, ki pred uveljavitvijo ZLPP ni bil neveljaven (izpodbojen ali ničen) ni to postal z njegovo uveljavitvijo.
3. Pri oškodovanju družbene lastnine ne gre samo za škodo v smislu pravil odškodninskega prava, ampak za prikrajšanje družbene lastnine, ki se na drugi strani - v zasebni lastnini - izkaže kot njeno povečanje.
4. Revizijsko poročilo službe družbenega knjigovodstva je javna listina, s katero se lahko dokazujejo samo dejstva.
5. V postopkih, ki jih začne po 50. členu ZLPP, ni družbeni pravobranilec omejen samo na zatrjevanje dejstev, ki jih je ugotovila SDK v revizijskem poročilu. Zatrjuje lahko tudi druga. Ta pa mora dokazovati.
6. Prvi odst. 109. člena ZOR ne pomeni, da mora sodišče po uradni dolžnosti ugotavljati ali je nek pravni posel ničen, čeprav zatrjevana dejstva ne kažejo na ničnost, mora pa jo po uradni dolžnosti upoštevati, čeprav se stranka, ki naj bi bila zainteresirana za njeno uveljavljanje, nanjo sploh ne sklicuje, iz ugotovljenih dejstev pa izhaja njen obstoj.
imetnik stanovanjske pravice, ki po uveljavitvi SZ izprazni stanovanje - pravica do izplačila odpravnine - upoštevanje okoliščin v času uveljavitve SZ
Za sklepanje o upravičenosti odklonitve izplačila odpravnine po 3. odst. 126. čl. SZ so relevantne okoliščine, ki so bile podane ob uveljavitvi SZ, ne pa morda ob izpraznitvi stanovanja.
priznanje tuje sodne odločbe - potrdilo o pravnomočnosti
Po 87. čl. zakona mora biti tuji sodni odločbi priloženo tudi potrdilo pristojnega tujega sodišča o pravnomočnosti odločbe po pravu države, v kateri je bila izdana. Prevod odločbe zaznamka o pravnomočnosti teh točk izreka ne vsebuje. Sodišče prve stopnje je glede tega upoštevalo izvod sodbe v tujem jeziku, ki vsebuje o tem tako slabo viden zaznamek, da ga prevajalec ni mogel prevesti. Po 2. odst. 232. čl. Zakona o pravdnem postopku mora biti listini, sestavljeni v tujem jeziku, priložen overjen prevod. To velja tudi v postopku za priznanje tuje sodne odločbe, ki je vrsta nepravdnega postopka (37. čl. Zakona o nepravdnem postopku). Zato revizijsko sodišče šteje, da predlagateljica glede tč. 2. in 3. ni predložila potrdila o pravnomočnosti.
Iz priloženega izvoda poravnave, ki je bila sklenjena med strankama dne 16.6.1993 pred družinskim sodiščem v Boblingenu, izhaja, da sta bila poleg strank navzoča tudi njuna odvetnika. Poravnava o višini preživnine za sina D. in tožnico (predlagateljico) je bila sklenjena za primer pravnomočne razveze zakona. Potem, ko je sodišče ugotovilo, da je bila zakonska zveza med strankama pravnomočno razvezana dne 16.6.1993, je izročilo tožnici izvod poravnave zaradi prisilne izvršbe (zaznamek z dne 17.6.1993). Iz listine je razvidno, da je izvršljiva. Pri takem položaju je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da izpolnjuje listina vse pogoje za priznanje po določbah 87. do 92. čl. Zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (Ur.l. SFRJ, št. 43/82 in 72/82) in da ni ovir za njeno izvršljivost.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - skrajna sila - izključitev protipravnosti - avtomobilist - kolo z motorjem - obojestranska krivda
1. Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da sta trčila tožnik kot motorist in drugi toženec kot voznik osebnega avtomobila tretjega toženca. Do trčenja, iz katerega izvira obravnavana škoda, je prišlo na levi strani ceste gledano iz smeri vožnje drugega toženca. Iz dejanskih ugotovitev izhaja še, da je tožnik pred trčenjem vozil po svoji levi strani, t.j. po delu cestišča, ki je namenjen za promet v nasprotni smeri, ter da je drugi toženec zato zavil na levo stran ceste.
2. Glede na doslej ugotovljeno dejansko stanje, ko je tudi toženčevo ravnanje prispevalo k trčenju, pa se revizijsko sodišče ne strinja z odločitvama sodišč druge in prve stopnje o izključni krivdi tožnika za vtoževano škodo (1. odst. 178. čl. ZOR).
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - spor po SZ - tožba na izselitev
Po uveljavitvi stanovanjskega zakona vložena tožba na izselitev iz stanovanja pa ni več spor o stanovanjski pravici (če v stanovanjskem zakonu ni drugače določeno), temveč spor premoženjskopravne narave. V takšnem sporu pa je po 3. odstavku 382. člena ZPP pravica do revizije omejena in je odvisna od (napovedane) vrednosti spornega predmeta, v tej pravdni zadevi predpisane glede na začetek spora - 23.4.1992 - v prehodnih določbah novel ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 20/90 in Uradni list RS, št. 55/92 v znesku 8.000,00 SIT.
Tožena stranka je 1. aprila 1991 na podlagi 1. odst. 62. čl. Zakona o zavodih (Ur.l. RS 12/91) postala zavod. Premoženje, ki je bilo družbena lastnina v upravljanju takšne delovne organizacije, pa je na podlagi 1. odst. 65. čl. istega zakona istega dne postalo lastnina njenega ustanovitelja (izjeme iz 66. čl. Zakona o zavodih za konkretni primer niso pomembne).
odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - prenehanje stanovanjskega razmerja - neuporaba stanovanja - nezakonita (nasilna) vselitev v drugo stanovanje istega lastnika
Prezreti ni mogoče, da gre v konkretnem primeru za situacijo, da sta obe stanovanji v lasti tožene stranke in da naj bi tožeča stranka ne uporabljala spornega stanovanja zato, ker naj bi se nasilno vselila v drugo stanovanje.
Pri takem položaju pa ni mogoče materialnopravno pravilno odločiti o tožničinem zahtevku za odkup stanovanja v R., dokler se dokončno ne ugotovijo vse bistvene okoliščine v zvezi z njeno vselitvijo v drugo stanovanje, ki je bila razlog za neuporabo stanovanja v R.
privatizacija stanovanj - začasna uporaba stanovanja - službeno stanovanje
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo, če je bila tožnica ob uveljavitvi Stanovanjskega zakona imetnica stanovanjske pravice na stanovanju v sporni hiši in kdo je bil ev. uporabnik. V sodbi ugotavlja, da je tožena stranka očitno poslovala bolj "po domače" in s sklepom IO dodelila stanovanje v uporabo takratnemu tožničinemu možu kot funkcionarju kluba, ne da bi mu izdala o tem kakšno pisno odločbo. Tožnica je bila s svojim statusom seznanjena, saj je v vlogi za dodelitev stanovanja v C. navedla, da nima stanovanja in da s sinom - brez odločbe - v trenerskem stanovanju last K.k. Ugotovitve prvega sodišča nudijo podlago za zaključek, da gre pri stanovanju v hiši V. za funkcionalno stanovanje, kakršno se je po 40. členu prejšnjega Zakona o stanovanjskih razmerjih dodeljevalo le v začasno uporabo.
Opredelitev sodišča druge stopnje, da se osredotoči na bistvo tožbene trditvene podlage, ne predstavlja obstoja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavku 354. člena ZPP v zvezi s procesnimi določbami o izvajanju dokazov.
Za odločitev o odstranitvi objekta, grajenega brez lokacijskega dovoljenja, so pravno nepomembni razlogi, s katerimi se opravičuje nadaljevanje gradnje, po izdaji odločbe o ustavitvi del.
Pravočasno in dovoljeno pritožbo proti sodbi sodišča prve stopnje je vložila le tožeča stranka, pritožbeno sodišče pa je njeno pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem (zavrnilnem) delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. S pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, ki jo tožena stranka z revizijo izpodbija, je bila tedaj zavrnjena le pritožba tožeče stranke. Za izpodbijanje te sodbe sodišča druge stopnje zato tožena stranka nima pravnega interesa.
Ker tožena stranka proti sodbi sodišča prve stopnje pravočasne in tedaj dovoljene pritožbe sploh ni vložila, je zanjo sodba sodišča prve stopnje v obsodilnem delu postala pravnomočna. Z revizijo tako tožena stranka v bistvu izpodbija pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje v njenem obsodilnem delu, kar pa glede na že omenjeno določbo 1. odstavka 382. člena ZPP, ni dovoljeno.
Z 8. členom Zakona o zaplembi/46, ki je veljal v času obravnavane zaplembe, je bilo določeno, da dobi država lastninsko pravico na zaplenjenem premoženju s pravnomočno sodbo, s katero je bila izrečena zaplemba (spremenjeno in prečiščeno besedilo Zakona o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe, uveljavljeno z Zakonom o potrditvi, spremembah in dopolnitvah Zakona o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije z dne 9.6.1945, Ur. l. FLRJ 61/46).
Zato pravnega pravila 441. par. ODZ v konkretnem primeru ni moč uporabiti.
Neutemeljeno je tudi revizijsko stališče, da je pravni prednik prve nasprotne udeleženke (t.j. MLO Ljubljana oz. RLO IV Ljubljana) le upravljal z obravnavano nepremičnino kot splošnim ljudskim premoženjem, tj. državno lastnino, ki je bila last FLRJ - zaradi česar naj ne bi imel pravice razpolagati s to nepremičnino. Pravica upravljanja s splošnim ljudskim premoženjem je bila namreč premoženjska pravica, obsegala pa je iste upravičenosti, ki jih obsega lastninska pravica (prim. Stvarno pravo dr. Alojzija Finžgarja, Ljubljana 1952, str. 68).
ZDen člen 56, 56/2. ZPP (1977) člen 392, 392/4, 400.ZNP člen 37.
revizija - dovoljenost revizije - nepravdni postopek - začasne odredbe
Določba 2. odstavka 56. člena ZDen nima vpliva na dovoljenost revizije v postopkih za izdajo začasne odredbe v zvezi z denacionalizacijskimi postopki in se nanaša samo na sodne odločbe, s katerimi je odločeno o denacionalizaciji.
CZ člen 57. Protokol k sporazumu o uvozu predmetov prosvetnega, znanstvenega in kulturnega značaja - Priloge H.
oprostitev plačila carine
Fotoosvetljevalne enote AGFA PROSET 9800 ni mogoče uvrstiti med stroje za obdelavo papirne kaše in papirja, stroje za tiskanje in vezavo knjig, zato za uvoz navedene opreme ni mogoča oprostitev plačila carine po prilogi H protokola.
Vročitev oz. prejem odločbe se lahko dokazuje tudi z drugimi dokazi, ne le z vročilnico, s tem, da se šteje, da je vročitev opravljena, ko je stranka odločbo dejansko prejela.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti - sodnik pristojnega sodišča kot pravdna stranka
V tem primeru je upnica bila do 31.7.1994 sodnica Višjega sodišča v Ljubljani, torej tistega sodišča, ki bi o pritožbi dolžnika proti sklepu sodišča prve stopnje moralo odločiti v pritožbenem postopku. Obstoji torej okoliščina, ki lahko vzbudi dvom o nepristranosti odločanja na pritožbeni stopnji.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - nedenarna terjatev - navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi
V konkretnem primeru tožnik v tožbi ni ocenil vrednosti spornega predmeta, kot mu to nalaga 2. odst. 186. čl. ZPP. Ocene vrednosti spornega predmeta v nadaljnjem postopku dne 19.2.1991 sodišče pri ugotavljanju pravice do revizije ne more upoštevati. Ker si tako tožnik s pravočasno oceno vrednosti spornega predmeta ni zagotovil pravice do revizije, ta ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (392. čl. ZPP).