CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00084561
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 451, 458, 458/1, 458/5. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Naklo člen 3, 3-9, 3-21, 17, 20. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (2012) člen 16, 16/6, 17, 17/1, 17/4. SPZ člen 68. OZ člen 299.
javno vodovodno omrežje - priključitev na javni vodovod - vodovodni priključek - odjemno mesto - plačilo nadomestila za uporabo vodovodnega omrežja - omrežnina - oskrba s pitno vodo - omrežnina za odvajanje in čiščenje odpadnih voda - obračunavanje omrežnine - solastniki - višina solastniškega deleža - nedopustna pritožbena novota - postopek v sporu majhne vrednosti - odločanje po sodniku posamezniku - stroškovna odločitev - uspeh strank v pravdi - delni umik tožbe - delni uspeh
Če je objekt priključen na javno vodovodno omrežje, to pomeni, da ima v vsakem trenutku možnost oskrbe s pitno vodo, zaradi česar je toženec dolžan plačati strošek omrežnine za oskrbo s pitno vodo. Če pitne vode ne koristi, to na dolžnost plačila omrežnine za oskrbo s pitno vodo, ki predstavlja fiksni strošek, ne vpliva.
zastaranje - zastaralni rok - prekluziven rok - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire za uveljavljanje terjatve - epidemija - COVID-19 - dobrovernost - obvestilo o vloženi reviziji - neupravičena obogatitev - vračilo prejetega
Kadar stranka na podlagi pravnomočne sodbe plača, obenem pa oškodovanca obvesti, da namerava vložiti revizijo in da plačuje zgolj zato, da se izogne izvršbi, to izključuje dobro vero stranke, ki je plačilo prejela. Povsem neutemeljeno je pritožbeno zatrjevanje o izvotlitvi instituta pravnomočnosti. Obvestilo o vloženi reviziji v ničemer ne vpliva na pravice, ki jih ima upnik na podlagi izvršilnega naslova, dolžnik tudi nima ugovornega razloga v morebitni izvršbi, da je vložil revizijo. Vsekakor pa se je treba strinjati, da obvestilo o vloženi reviziji pomeni negotovost glede bodoče usode prejete odškodnine (kar izpostavita tudi pritožbi), ki pa terja od prejemnika prejete odškodnine določeno previdnost, saj se lahko zaveda, da bo mogoče moral (vsaj določen del) prejete odškodnine vrniti. Zato je težko pritrditi stališču, da je v primeru, ko je bil prejemnik odškodnine obveščen o vloženi reviziji, dobroverno razpolagal s prejeto odškodnino. Takšno stališče bi namreč še spodbujalo, da se prejeta sredstva čimprej zapravijo in se na ta način bodočemu upniku prepreči, da bi dobil (kasneje ugotovljeno) neutemeljeno izplačana sredstva vrnjena nazaj. To bi bilo v nasprotju z načelom poštenega izvrševanja pravic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00084959
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24. DZ člen 4, 4a, 10, 67, 223. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 1, 1/1, 1/2, 4. Uredba Sveta (EU) 2016/1103 z dne 24. junija 2016 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema člen 4, 6. ZMZPP člen 48.
obstoj zunajzakonske skupnosti - spor o obstoju - spor o obsegu skupnega premoženja - nepremičnina v tujini - predhodno vprašanje - obstoj dedne pravice - pristojnost slovenskega sodišča - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - uredba - pravilna uporaba materialnega prava - dediščinska tožba - tožbeni zahtevek dednopravne narave - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda
Med pravdnima strankama je spor o obstoju zunajzakonske skupnosti med tožnico in toženkinim pokojnim očetom ter posledično spor o obstoju/obsegu skupnega premoženja (in deležev na njem) in spor o obstoju tožničine dedne pravice. Del dajatvenega zahtevka na izročitev počitniške hišice in izstavitev zemljiškoknjižne listine zaradi vknjižbe solastninske pravice z deležem do 50/100, temelji na premoženjskopravni ureditvi med partnerjema v zunajzakonski skupnosti (67. člen v zvezi s 4. členom DZ), in predstavlja skupaj z ugotovitvenim in oblikovalnim delom zahtevka vsebinsko celoto. Del dajatvenega zahtevka na izročitev počitniške hišice in izstavitev zemljiškoknjižne listine zaradi vknjižbe solastninske pravice z deležem do 25/100, pa temelji na dednopravni ureditvi (10. člen v zvezi s 4.a členom ZD in 223. člen ZD). Dopustna je ločenost pravd, če je posamezne zahtevke mogoče samostojno obravnavati po materialnem pravu. Ugotovitveni del zahtevka po dediščinski tožbi je šteti za vmesni ugotovitveni zahtevek, o katerem je mogoče odločati le v isti pravdi kot o dajatvenem zahtevku. Izkazana je tudi vsebinska povezanost zahtevkov: od vprašanja, ali počitniška hiška sodi v skupno premoženje, je odvisen predmet dedovanja - če ni skupno premoženje, bo predmet dedovanja celotna hiška, sicer le polovica.
Četudi je posredno namenjena varstvu lastninske pravice, dediščinska tožba ni stvarnopravna tožba. Ne gre za spor o stvarnih pravicah na nepremičninah, kar izključuje uporabo 24. člena Uredbe 1215/2012. Pa tudi uporabo same Uredbe 1215/2012, ker se le-ta ne uporablja za dedovanje (točka (f) drugega odstavka 1. člena). Uredba 650/2012 se uporablja „v zadevah dedovanja“ (prvi odstavek 1. člena), kar ne pomeni, da se uporablja le za zapuščinski postopek, oziroma da daje odgovor zgolj na vprašanje, katero sodišče je mednarodno pristojno za vodenje zapuščinskega postopka. V primeru takšnega (ozkega) tolmačenja v uredbeni okvir brez utemeljenega razloga ne bi bile zajete situacije, ko je bil zapuščinski postopek že pravnomočno končan, ali ko gre za uveljavljanje kakšne pravice do zapuščine, o kateri zapuščinskega postopka sploh ni bilo. Uredba 650/2012 se torej uporablja tudi za spore iz dednopravnih razmerij. Na podlagi njenega 4. člena, ki določa pristojnost po zapustnikovem običajnem prebivališču ob smrti, je (tudi) za dajatveni zahtevek po dediščinski tožbi podana pristojnost slovenskega sodišča.
Tudi po (družinski in dedni) zakonodaji Republike Hrvaške, ki je enako kot Republika Slovenija vključena v okrepljeno sodelovanje med državami članicam EU v zadevah premoženjskopravnega razmerja med zakoncema (tudi zanjo je Uredba 2016/1103 zavezujoča in neposredno uporabljiva), ima zunajzakonska skupnost (kot skupnost partnerjev različnega spola) učinke kot zakonska zveza. Opredelitev zakonske zveze oziroma njeno enačenje z zunajzakonsko skupnostjo, kot to omogoča nacionalno materialno pravo, tudi zato ne more biti v nasprotju s splošnim uredbenim ciljem o predvidljivosti pravil o pristojnosti (in s predvidljivostjo povezano pravno varnostjo). Pristojnost slovenskega sodišča ima glede dajatvenega zahtevka iz naslova skupnega premoženja podlago tako v posebnem pravilu iz 4. člena Uredbe 2016/1103, ki določa pristojnost v primeru smrti enega od zakoncev (atrakcija pristojnosti), kot tudi njenem 6. členu, po katerem je navezna okoliščina za pristojnost običajno prebivališče (oziroma državljanstvo zakonca), pri čemer lega premoženja ni pomembna.
Sodišče prve stopnje se je pri presoji pogojev za izdajo začasne odredbe, konkretno pri napolnitvi vsebine pravnega standarda težko nadomestljive škode in pri tehtanju položajev pravdnih strank, pravilno sklicevalo na pomen restriktivnega pristopa.
nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - odgovornost delodajalca za ravnanje delavca - pogodbena odškodninska odgovornost - dolžna profesionalna skrbnost - zdravniška napaka (medicinska napaka) - zaplet - vzročna zveza - dokazni standard pretežne verjetnosti - dokazna ocena - popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje
Zaplet pri zdravljenju ni medicinska napaka. Odgovornost za škodo zaradi zatrjevane, a ne ugotovljene medicinske napake pri zdravljenju in organizaciji dela, je izključena.
smrt tožnika med trajanjem postopka - prehod zapuščine na kaducitetnega upravičenca - kaducitetna upravičenka - odpoved tožbenemu zahtevku - odločitev o stroških pravdnega postopka - dolžnost povrnitve stroškov postopka - nastanek stroškovne obveznosti - nastanek terjatve na povrnitev pravdnih stroškov - čas nastanka obveznosti - zavezanec za povrnitev stroškov - odgovornost države RS - dolgovi zapustnika - odgovornost države za zapustnikove dolgove
Kdo nosi stroške postopka, z upoštevanjem pravil, ki jih določa ZPP, odloča šele sodišče, ko se postopek konča. S to odločitvijo obveznost povrniti stroške oziroma pravica terjati plačilo stroškov šele nastane. V konkretnem primeru je do nastanka obveznosti iz tega naslova prišlo šele z izdajo sodbe na podlagi odpovedi, razlog za odločitev, da je tožnica tista, ki je stroške dolžna povrniti tožencem, pa je bila njena odločitev, da se odpove tožbenemu zahtevku in posledična zavrnitev le-tega. O tem, da gre pri tej obveznosti za dolg zapustnice, zato ni mogoče govoriti. Ob njeni smrti ta obveznost oziroma terjatev tožencev še ni obstajala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00084668
ZIZ člen 267, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3, 273. URS člen 23.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - sporazum o ustanovitvi hipoteke - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - ničnost kreditne pogodbe - predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - zadržanje učinkov - prepoved razpolaganja s terjatvijo - neprimerno sredstvo zavarovanja - izrek denarne kazni - namen zavarovanja z začasno odredbo - pravica do sodnega varstva - oblikovalna odločba - abstraktna nevarnost - enotna sodna praksa - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sisbon
Odločitev o začasnem zadržanju učinkovanja sklenjenih pogodb je bila v celoti uresničena z izdajo začasne odredbe. Gre za odločbo oblikovalne narave, zato za njeno učinkovitost ni potrebno nobeno nadaljnje ravnanje, s tem pa tudi ne izrek denarne kazni kot oblike posredne prisile.
Prepoved vložitve predloga za izvršbo pomeni ne samo omejitve, temveč odvzem pravice do dostopa do sodišča kot sestavnega dela pravice do sodnega varstva.
Ker je 8-dnevni rok za odgovor na tožbo (drugi odstavek 428. člena ZPP) zakonsko določen prekluzivni rok, ga ni mogoče podaljšati. Zato je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo in štelo, kot da odgovor na tožbo ni bil vložen, posledica nevloženega odgovora na tožbo pa je izdaja zamudnega sklepa.
Zamudni sklep temelji na (neovrgljivi) domnevi, da tožena stranka s svojo pasivnostjo priznava dejanske navedbe tožeče stranke, na katerih ta gradi svoj tožbeni zahtevek.
ZIKS-1 člen 239, 239/1. Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov (2009) člen 6.
postopek za določitev odškodnine - poškodba v pretepu - uporaba prisilnih ukrepov - pravosodni policist - borilne veščine - zagotovitev reda - strokovni prijem - sorazmernost prisilnih ukrepov - nujen ukrep
Glede na okoliščine primera, ki jih je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje (fizični obračun med tožnikom in sopripornikom, ki je obsegal silovita in impulzivna gibanja na ozkem hodniku, z večjim številom ljudi, neupoštevanje ukazov pravosodnih policistov k prenehanju fizičnega obračuna in močno aktivno upiranje intervenciji pravosodnih policistov), je bila tudi po oceni pritožbenega sodišča uporaba prisilnih sredstev, to so strokovni prijem davljenja z rušenjem na tla, uporaba fizične sile, strokovni prijem z vzvodom na komolec in vklenitev, nujno potrebna za dosego ciljev, to so zagotovitev varnosti, reda in discipline znotraj ZPKZ in v tem okviru prekinitev fizičnega obračuna med pripornikoma in v nadaljevanju obvladanje in pasivizacija tožnika ter njegova vklenitev, ki jo je terjal njegov aktivni odpor.
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 41, 41/1, 53.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - pravica do odklonitve zdravljenja - duševna motnja - shizofrenija - hujše ogrožanje lastnega zdravja - psihiatrična bolnišnica - stalno prebivališče - dejansko bivališče
Ni predmet sodnega odločanja, katera psihiatrična klinika z ustreznim oddelkom za posebni nadzor je tista, kjer mora biti oseba hospitalizirana. Sicer pa niti ni izkazano, da konkretna institucija, kjer je zadržana oseba na prisilnem zdravljenju, ne bi bila primerna, oz. da ne bi bila ustrezen izvajalec zdravljenja duševnih motenj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00085098
URS člen 54, 56. DZ člen 290, 290/1. ZZZDR člen 5a, 105, 105/1, 105/3, 129, 131c. ZPP člen 354, 354/3. OZ člen 270, 299, 299/2.
skupno starševstvo - skupno varstvo in vzgoja otroka - konfliktnost med starši - največja korist otroka - osebne lastnosti staršev - izvedenec klinične psihologije - izvedensko mnenje - zavrnitev dokaznih predlogov - določitev preživnine - otroški dodatek
Podlaga izpodbijani odločitvi je zaključek prvostopenjskega sodišča, da je sprva visok konflikt med strankama tekom postopka otopel z otrokovim odraščanjem, razkrivanjem otrokovega zdravstvenega stanja, pridobivanjem starševskih veščin obeh strank postopka in krepitvijo zavedanja o potrebnosti spremembe njunega odnosa v razmerju do otroka. Zaupanje otroka v skupno varstvo in vzgojo staršema je pravilna, ker je v skladu z načelom največje otrokove koristi, ki odločilno preveva tehtanje vseh dejavnikov, ki vplivajo na navedeno odločitev.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbništvo nad odraslo osebo - namen skrbništva - naloge skrbnika - zavarovanje pravic - sposobnost razsojanja - sposobnost skrbeti zase - omejitev ali prepoved razpolaganja s premoženjem - poslovna sposobnost - obseg prepovedi - center za socialno delo kot skrbnik
Določitev skrbnika (oz. postavitev pod skrbništvo) samo po sebi še ne pomeni, da oseba nima poslovne sposobnosti oz. da se ji ta avtomatično odvzame v obsegu nalog skrbnika.
stroški pravdnega postopka - dogovor o povrnitvi pravdnih stroškov - pravdni stroški po umiku tožbe - načelo dispozitivnosti v pravdnem postopku
V skladu z načelom dispozitivnosti (3. člen ZPP) lahko stranke prosto razpolagajo s svojim zahtevkom in se v okviru dovoljenih razpolaganj svobodno dogovarjajo o medsebojnih pravicah in obveznostih, kar pomeni, da se lahko tudi o stroških postopka sporazumejo drugače, kot to določa prvi odstavek 158. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00088150
ZIZ člen 15, 226, 226/2, 239, 267, 272. ZVPot člen 23, 24.
regulacijska začasna odredba - izvršilno sredstvo - sredstvo zavarovanja - ničnost kreditne pogodbe - kreditna pogodba v CHF
Upoštevaje, da pritožba ne izpodbija zavrnilne odločitve glede naložene opustitve niti nosilnega razloga zanjo, ki je podlaga za ugoditev ugovoru zoper II. točko izreka sklepa o začasni odredbi, in ki je, glede na namen zavarovanja v zadevah potrošniških kreditov v CHF valuti, upoštevaje sodbo SEU-287/22 z dne 15. 6. 2023, v zagotovitvi polnega učinka končne meritorne odločitve, ta pa je po sprejeti odločitvi dosežen že z začasnim zadržanjem učinkovanja sporne kreditne pogodbe, pritožba ne more uspeti z navedbami, ki se nanašajo le na zavrnilno odločitev o izvršilnem sredstvu, ki ni samostojne narave.
MKPI člen 3a. URS člen 2, 34, 35, 52. DZ člen 239, 239/2, 239/3, 263.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbništvo nad odraslo osebo - namen skrbništva - varovanje pravic in pravnih koristi - izbira skrbnika - naloge skrbnika - omejitev poslovne sposobnosti - veljavnost pravnih poslov
Postavitev posameznika pod skrbništvo in določitev nalog, ki naj jih v imenu in za račun varovanca opravlja skrbnik, ne pomeni samodejnega odvzema poslovne sposobnosti varovancu. Če torej sodišče določi, da je naloga skrbnika razpolagati z varovančevimi dohodki, to samo po sebi ne pomeni, da je to isto razpolaganje varovancu samemu prepovedano. Oseba z oviranostjo pri razsojanju pa lahko glede na konkretne okoliščine svojega primera potrebuje globljo zaščito. Takšno, da ji sodišče tudi omeji pravico samostojnih ravnanj na področju, ki ga je poverilo skrbniku (z drugimi besedami: omeji poslovno sposobnost, tako da sme varovanec določena ravnanja opravljati le z dovoljenjem skrbnika ali da jih sme opravljati le skrbnik). To stori sodišče, kadar ugotovi obstoj realne nevarnosti, da bo varovanec mimo skrbnika samostojno vstopal v pravna razmerja in si s tem povzročil resno osebno ali premoženjsko škodo.
Potrebno pa je pritrditi pritožbi, da je sodišče prve stopnje za izračun znižanja kupnine upoštevalo izvedensko mnenje, v katerem je izvedenec v oceni manjvrednosti upošteval vse napake, torej skrite in očitne (slednjih tožnica ni pravočasno grajala). Toženec opozarja, da bi sodišče prve stopnje moralo izvedencu naročiti, da oceni dejansko manjvrednost zadevne nepremičnine le z upoštevanjem napak, ki jih je tožnica pravočasno in ustrezno grajala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00084992
OZ člen 190, 539, 540, 541, 543. DZ člen 110. ZZZDR člen 84. ZPP člen 165, 165/3, 355.
vračanje daril med zakoncema - preklic darila zaradi velike nehvaležnosti - nagib - rok za preklic darila - prekluzivni materialni rok - splošni petletni zastaralni rok - kondikcijski zahtevek - zastaranje - zmotna uporaba materialnega prava
Preklic darila po OZ se lahko zahteva ne glede na stranke darilne pogodbe in razmerja med njimi, medtem ko je določbo 110. člena DZ mogoče uporabiti samo v primeru obstoja zakonske zveze in zunajzakonske skupnosti.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7. SPZ člen 72. OZ člen 140, 140/1. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ( Rim II ) člen 4, 4/2.
zahteva za plačilo odškodnine - skupni lastniki - materialna škoda na vozilu - civilnopravno razmerje z mednarodnim elementom - dolžno ravnanje
Skladno z določili Uredbe (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II) je sodišče prve stopnje za presojo zadeve pravilno uporabilo slovensko materialno pravo.
Skupni lastniki so dolžni skupno in sporazumno skrbeti za predmet skupne lastnine. To izhaja tako iz določila 72. člena SPZ kot tudi iz smiselne uporabe določil OZ o skupnosti in 69. člena DZ. Če se glede uporabe in upravljanja tega premoženja ne morejo sporazumeti, OZ v drugem odstavku 1005. člena predvideva možnost sprožitve nepravdnega postopka, v katerem sodišče imenuje upravitelja, ki odloča o skupnih zadevah. S tem bi tožnik lahko preprečil propadanje vozila in nastanek škode.
Tožnik je s svojim pasivnim ravnanjem konkludentno privolil v nastanek škode.
S kršitvijo svojega dolžnega ravnanja glede skupne stvari je na svojo škodo toženki dovolil, da je ta opustila svojo dolžnost oziroma privolil v dejanje, ki posega v njegove pravice. S tem pa je podan zakonski dejanski stan iz prvega odstavka 140. člena OZ.
skupno starševstvo - največja korist otroka - odločanje o stikih brez izvedeniškega mnenja
Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, da sta starša sposobna medsebojno komunicirati, o slednjem se je prepričalo z neposrednim zaslišanjem udeležencev, slednje pa izhaja tudi iz strokovnega mnenja CSD, je sodišče prve stopnje o stikih in skupnem starševstvu pravilno odločilo brez pritegnitve izvedenca v postopke.
delitev skupnega premoženja - napotitev na pravdo zaradi spora o predmetu delitve - spor o predmetu delitve - prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari - spor o obsegu skupnega premoženja
Po določbi drugega odstavka 155. člena ZNP-1 odloči sodišče o delitvi skupnega premoženja v nepravdnem postopku, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in o velikosti njihovih deležev. Če pa je med udeleženci spor o predmetu delitve ali velikosti njihovih deležev, sodišče v skladu z 9. členom ZNP-1 prekine nepravdni postopek in jih napoti, da v določenem roku sprožijo pravdni postopek za rešitev tega vprašanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00084738
ZPP člen 3, 3/3, 8, 324, 392, 392/2, 392/2-1, 392/2-2. OZ člen 39, 46, 49. URS člen 19, 35. DZ člen 20.
tožba za razveljavitev sodne poravnave - izredno pravno sredstvo - pravočasnost tožbe za razveljavitev sodne poravnave - tožba za ugotovitev ničnosti sodne poravnave - dovoljenost tožbe za ničnost sodne poravnave - zavržena tožba - okoliščine pred sklenitvijo poravnave - razlaga vsebine sodne poravnave - dovolitev sodne poravnave - dopustnost sodne poravnave - goljufiv namen - goljufivo ravnanje - napake volje - zmota - prevara - nedopustna podlaga - nedopusten nagib - izpolnitev obveznosti iz sodne poravnave - življenjska skupnost zakoncev - dogovor o umiku tožbe v sodni poravnavi - umik tožbe - kršitev sodne poravnave - vložitev nove tožbe - pravočasnost vložitve tožbe - izkazanost procesnih predpostavk - presojanje stvarne pristojnosti - sprememba tožbe - modifikacija tožbenega zahtevka - odločitev o podrednem tožbenem zahtevku - litispendenca - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - pravnomočno rešena zadeva - izvršljivost - obstoj pravnega interesa za pritožbo - pavšalna in prepozna pritožbena graja - nedopustna pritožbena novota - pravica do izjave - kršitve določb pravdnega postopka - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravil postopka, ki je vplivala na odločitev - očitek pristranskosti pristojnega sodišča - pravilno vročanje - dokazovanje pravilnosti podpisa na vročilnici - izvedenec grafološke stroke - pomanjkanje trditvene podlage - obrazloženost dokaznega sklepa - celovita dokazna ocena - nepotrebna izvedba dokaznega postopka - vse
V postopkih obravnavanja tožbe za razveljavitev sodne poravnave pripravljalni narok ni predviden.
Sodna poravnava je sporazum, s katerim stranke uredijo svoja civilnopravna razmerja. Sklenejo ga v pisni obliki pred sodnikom v pravdnem ali nepravdnem postopku z učinki pravnomočne sodbe. Poravnava je tako veljavno sklenjena, če so izpolnjeni pogoji za veljavno sklepanje pogodb po materialnem pravu in če so izpolnjene predpostavke za veljavnost procesnih dejanj po postopkovnih pravilih. Zaradi dvojne narave sodne poravnave je v 392. člen ZPP posebej urejena tožba za izpodbijanje sodne poravnave kot enega od izrednih pravnih sredstev. Sodno poravnavo je tako mogoče izpodbijati le iz tam navedenih razlogov. Sodna praksa je enotna, da stranka iz razlogov, zaradi katerih je mogoče vložiti tožbo za izpodbijanje sodne poravnave ali zahtevo za varstvo zakonitosti, ne more vložiti tudi tožbe za ugotovitev ničnosti sodne poravnave pred sodiščem prve stopnje. Po določbi 392. člena ZPP sodne poravnave ni dopustno izpodbijati zaradi tega, ker bi nasprotovala prisilnim predpisom in morali. Na ničnost mora namreč sodišče paziti že ob sklepanju sodne poravnave in je v takšnem primeru ne sme dovoliti.