ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354/1. SPZ člen 48. ZZZDR člen 59. DZ člen 74.
pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena - razveljavitev prvostopenjske sodbe - vlaganja - vlaganja v nepremičnino v lasti tretjega - vnaprejšnja dokazna ocena - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sodišče prve stopnje dokazne ocene v tem postopku ni naredilo. Zgolj v 9. točki je povzelo navedbe tožnika in v 10. točki navedbe toženke ter navedlo, da je slednja navedbe tožnika prerekala ter zaključilo, da tožnik ni zadostil svojemu dokaznemu bremenu. Naloga sodišča je, da izvede predlagane dokaze in skladno z načelom neposrednosti na njihovi podlagi razsoditi o zadevi, ne pa le povzema izpovedbe in dokaze.
ZPŠOIRSP člen 10, 11. OZ člen 168, 168/1, 179. ZOR člen 189, 189/1, 189/3, 200. ZSV člen 21, 22, 25. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 13.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska odgovornost države - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - pravična denarna odškodnina - uporaba ZPŠOIRSP - odškodnina za premoženjsko škodo - povrnitev stroškov - izgubljeni dobiček - brezposelnost - delo na črno - socialni transferji - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - odškodnina za nepremoženjsko škodo - pretrpljene duševne bolečine - raven nadpovprečnosti - nastanek večje škode - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - posledice pasivnosti - pomanjkljiva trditvena podlaga - nedokazanost - pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Nobena od duševnih bolečin oziroma nevšečnosti, ki so bile ugotovljene v dokaznem postopku, ni takšna, da bi odstopala od nepremoženjske škode, ki so jo ponavadi utrpeli izbrisani. Med zaslišanjem tožnica o nadpovprečnih duševnih bolečin ni povedala ničesar, prav tako ni predlagala niti postavitve izvedenca ustrezne (psihiatrične) stroke, gole navedbe o nadpovprečnem obsegu nepremoženjske škode za ugoditev tožbenemu zahtevku pa ne zadostujejo.
ZPP člen 249, 249/1, 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
stroški in nagrada izvedenca - dopolnilno izvedensko mnenje - pravica do plačila za delo - dokaz z izvedencem - ocena zahtevnosti mnenja
Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku preveriti, ali je izvedenec v (drugem) dopolnilnem mnenju dopolnjeval odgovore na vprašanja, ki so mu že bila postavljena in je na njih odgovarjal v osnovnem mnenju in prvi dopolnitvi, ali pa mu je sodišče s tem, ko mu je naložilo, da naj v dopolnilnem mnenju odgovori na pripombe stranke, podalo nova vprašanja.
ZPP člen 76, 76/3. SZ-1 člen 25, 25a, 44, 44/1, 45, 45/1, 76, 79.
priznanje lastnosti stranke - skupnost etažnih lastnikov kot stranka postopka - skupnost etažnih lastnikov - podelitev sposobnosti biti stranka - sposobnost biti stranka - plačilo uporabnine - neupravičena obogatitev - splošni skupni del - upravljanje večstanovanjske stavbe - posli rednega upravljanja - zastopanje etažnih lastnikov - zastopanje pred sodišči - solastnina na skupnih delih v etažni lastnini - dostop do sodnega varstva
Etažni lastniki kot solastniki splošnega skupnega dela zaradi nedovoljene uzurpacije s strani enega etažnega lastnika stavbe in njene najemnice vlagajo tožbo na plačilo uporabnine (njim) na podlagi s strani večine etažnih lastnikov sprejetega sklepa, s katerim so pooblastili upravnika, da v imenu vseh etažnih lastnikov in na njihov račun sproži postopek za plačilo uporabnine.
Še posebej v skupnostih z velikim številom etažnih lastnikov lahko vztrajanje pri samostojnem procesnem položaju vsakega od etažnih lastnikov privede do znatnih zastojev v postopku.
Za priznanje sposobnosti biti stranka je pomembno zakonsko pooblastilo upravnika za zastopanje etažnih lastnikov v poslih upravljanja, kar zajema tudi zastopanje etažnih lastnikov v teh razmerjih pred sodišči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00088783
DZ člen 138, 139, 141, 151, 157, 157/1, 157/2, 157/3, 161, 163, 163/1, 269, 269/1. ZIZ člen 9, 9/1, 9/2. ZNP-1 člen 103, 108.
skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorom - kršitev začasne odredbe - ogroženost otroka - korist mladoletnega otroka - mnenje centra za socialno delo glede otrokove koristi - selitev v tujino - bivališče otroka v tujini - največja korist otroka - sprememba okoliščin po izdaji začasne odredbe - kolizijski skrbnik otroka - preprečevanje stikov - prenos pristojnosti na drug center za socialno delo - telefonski stiki z otrokom - stiki prek video klica
Nasprotni udeleženec je brez soglasja predlagateljice A. A., ki je bila v relevantnem obdobju še zaupana v varstvo in vzgojo obema udeležencema, odpeljal v drugo državo in ji ne omogoča stikov z materjo, ki so bili deklici v korist. Okoliščine, ki otežujejo izvajanje stikov, je povzročil sam s svojim samovoljnim ravnanjem, s katerim je sledil le svojim interesom.
Z nenadno selitvijo je nasprotni udeleženec sam otežil oziroma praktično onemogočil izvajanje stikov, določenih s pravnomočno začasno odredbo, tudi situacijo dolgih voženj na stike, ki deklici niso v korist, je povzročil sam iz lastnih interesov. Nevzdržnost situacije, ki jo je sam povzročil, zato ne more uporabiti kot argument za prenos pristojnosti za izvajanje stikov in za nadomestitev soglasja za vpis A. A. v OŠ v Srbiji.
Nasprotni udeleženec s samovoljnim zadrževanjem A. A. v Srbiji, pri čemer je predlagateljica selitvi A. A. v Srbijo nasprotovala, onemogoča njene osebne stike z materjo in omejuje telefonske stike, kar vodi v odtujevanje A. A. od matere in A. A. povzroča dolgoročno škodo.
začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - predodelitev otroka - pravočasnost pritožbe - tek pritožbenega roka - ogroženost otroka - zanemarjanje otroka in surovo ravnanje - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - začasna določitev stikov - neizvršljiv izrek - nedoločen izrek - ponovljeni postopek - opredelitev obsega stikov
Sodišče prve stopnje je odločilo, da se osebni stiki med nasprotno udeleženko in otrokom izvajajo po sprotnem dogovoru obeh staršev, tako da je na stiku prisoten tudi predlagatelj. Naslonilo se je na mnenje CSD, ki zgolj predlaga, da ima otrok z materjo stike in na zapisnik Multidisciplinarnega tima, iz katerega izhaja, da ima otrok z mamo trenutno stike ob prisotnosti očeta. Nasprotna udeleženka utemeljeno trdi, da tako določeni stiki niso izvršljivi. Na ta način obseg stikov ni določen, prisilno se jih tudi ne da izvršiti.
kupoprodajna pogodba - prodaja premičnine - izpolnitev obveznosti - izročitev stvari v posest - dejanski prevzem - naročnikova obveznost plačila - plačilo dolga
Tožnica je svojo obveznost izročitve prodanega blaga v posest tožencu izpolnila. Zato je toženec za blago, s katerim je od trenutka, ko mu je bilo izročeno v posest, lahko razpolagal, dolžan tožnici plačati kupnino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00088537
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 104, 104/1.
stanovanjska najemna razmerja - odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja - krivdni razlogi za odpoved najemne pogodbe - slabo premoženjsko stanje toženca - socialna stiska najemnika - postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja - pomanjkljiva trditvena podlaga - neprofitno najemno stanovanje - subvencionirana najemnina - sklepčnost tožbe - dokaz z zaslišanjem strank - dokazni predlog - lex specialis
SZ-1 je glede stanovanjskih najemnih razmerij specialni predpis v razmerju do OZ. V prvem odstavku 104. člena SZ-1 opredeljuje situacijo, v kateri najemniku neprofitnega stanovanja ni mogoče odpovedati najemne pogodbe. Toženka že ima subvencionirano najemnino. Le, če bi zatrjevala in dokazala, da je ravnala tako, kot ji nalaga prvi odstavek 104. člena SZ-1, torej, da je sprožila postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja in v tem roku o tem obvestila lastnika stanovanja, ji tožnica najemne pogodbe ne bi mogla odpovedati. Tega pa ni storila.
povrnitev stroškov v nepravdnem postopku - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skrbnik za poseben primer - nagrada skrbnika za poseben primer - postavitev odvetnika po uradni dolžnosti - stroški zastopanja - odvetniški stroški - odmera stroškov - razlaga odvetniške tarife
Tar. št. 24 OT ureja odmero stroškov v postopku za sodno ureditev meje in določitev najemnika, dovolitev nujne poti, ustanavljanje služnosti, obenem pa se uporablja tudi za druge nepravdne postopke, ki niso zajeti v ostalih tarifnih številkah. Postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL-1 je specialen nepravdni postopek, ki ga v tar. št. 23 OT ni najti. Zato ga je treba uvrstiti med t. i. druge nepravdne postopke po tar. št. 24.
Tar. št. 23 OT vsebuje zaprt seznam postopkov, na katere se nanaša. V tar. št. 24 OT pa je moč prepoznati subsidiarno naravo, zato učinkuje kot splošno pravilo za vse ostale nepravdne postopke, ki niso posebej urejeni in kamor sodi tudi postopek za določitev pripadajočega zemljišča.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 47, 47/6. ZPP člen 249.
nagrada in stroški za izdelavo izvedenskega mnenja - stroški cenitve premoženja - cenitev vrednosti nepremičnine - več nepremičnin - zahtevnost mnenja oziroma cenitve - izbira metode cenitve - metode ocene vrednosti nepremičnine - namembnost nepremičnine - zaključena celota - predmet delitve - kmetija
Izdelava enega skupnega poročila oziroma izvedenskega mnenja res ne izključuje uporabe šestega odstavka 47. člena Pravilnika. Vendar pa na drugi strani tudi izdelava več cenitev oziroma uporaba več metod ocenjevanja vrednosti ne pomeni avtomatične uporabe tega člena. Upoštevati je treba vse okoliščine primera, zlasti predmet cenitve, ki pa, kot že navedeno, v konkretnem primeru predstavlja eno zaključeno celoto.
Nepremičnine v naravi predstavljajo zaključeno celoto - kmetijo, njihova namembnost pa (pričakovano) variira od kmetijskih do gozdnih in stavbnih zemljišč, kot tudi zemljišč s stavbami. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da gre za sosednje nepremičnine, ki se nahajajo na isti lokaciji, znotraj iste katastrske občine. To, da se nepremičnine razlikujejo po namembnosti, ne zadostuje za izpolnitev pogojev in uporabo šestega odstavka 47. člena Pravilnika. Ne gre namreč za več medsebojno ločenih delov, ki so vsak zase zaključena celota, temveč za eno zaključeno celoto - kmetijo, ki je predmet delitve.
prepozna pritožba zoper odločbo - pritožba naslovljena na pristojno sodišče - vložitev pritožbe na nepristojno sodišče - nevednost ali očitna pomota vložnika - nezadostna skrbnost stranke
Po prvem odstavku 112. člena ZPP je vloga pravočasna, če pravočasno prispe na pristojno sodišče. Če stranka vlogo pošlje nepristojnemu sodišču, si s tem ne zavaruje roka. Vloga je v takšnem primeru pravočasna le, če nepristojno sodišče še pravočasno pošlje vlogo pristojnemu sodišču in pristojno sodišče to vlogo dobi pred potekom roka. Omilitvi te strogosti sta namenjeni izjemi po desetem odstavku 112. člena ZPP - nevednost vložnika, ki nima pooblaščenca, in očitna pomota vložnika.
Tožnik se ne more uspešno sklicevati na svojo nevednost, ampak je bil v resnici premalo skrben. Očitno tudi ni šlo za pomoto pri pošiljanju pritožbe, saj se je tožniku ista napaka primerila dvakrat.
ZDZdr člen 30, 39, 39/1, 53, 71, 78, 78/1. URS člen 19, 35.
duševno zdravje - prisilno zdravljenje - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve
Nima prav pritožba, da se nasprotni udeleženec želi prostovoljno zdraviti, saj je več kot očitno, da je opustil zdravljenje, da je do svojega zdravstvenega stanja nekritičen, saj bo jemal zdravila po potrebi, v kolikor bo ocenil, da jih potrebuje in meni, da se lahko sam zdravi. Tako je tudi po stališču sodišča druge stopnje takšna oblika zdravljenja pri nasprotnem udeležencu nujno potrebna in je ni mogoče nadomestiti z drugačno obliko, kot je ambulantno zdravljenje oziroma nadzorovana obravnava, saj se z njo ne bi moglo doseči izboljšanja duševnega zdravja nasprotnega udeleženca.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. URS člen 54. DZ člen 158, 158/1,169. ZPP člen 8.
odvzem otroka staršem - varstvo koristi otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - postopek za oceno ogroženosti otroka - ugoditev pritožbi - pravica do družinskega življenja
169. člen DZ določa, da mora sodišče pri odločitvi o ukrepu za varstvo koristi otroka trajnega značaja upoštevati mnenje CSD. A to mnenje mora vsebovati vse značilnosti in bistvene sestavine, ki omogočajo preverjanje postopkov in razlogov, na podlagi katerih temeljijo strokovne ugotovitve, zaključki in predlogi. Priporočljivo je, da se delavci CSD pred izdelavo mnenja še enkrat pogovorijo s starši in otrokom, v mnenju pa se nato CSD opredeli tudi do otrokovega mnenja, zlasti ali je otrokovo mnenje podprto z njegovo koristjo.
ukrepi za varstvo koristi otroka - omejitev pravice do stikov - odvzem otroka staršem - namestitev otroka v zavod - namestitev v rejništvo - določitev stikov - zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje
Odločitev o začasnem izvajanju stikov z babico pod nadzorom in omejenih stikov z očetom je začasna odločitev, s trajanjem šestih mesecev. Poudariti je potrebno, da tudi meritorni postopek, v okviru katerega je bila izpodbijana začasna odredba izdana, to je postopek izreka ukrepa trajnega značaja in v okviru tega podan predlog za razrešitev skrbnice, predstavlja nujni postopek. To pomeni, da bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju čim prej izvesti vse potrebne dokaze za sprejem najprimernejšega ukrepa trajnega značaja ter v okviru tega tudi odločiti o predlogu za razrešitev skrbnice ter odločiti tudi o stikih obeh otrok z očetom in babico.
Dedinje in njene družine v krog socialno najbolj šibkih ni mogoče uvrstiti kljub prejemanju relativno nizkega mesečnega (povprečnega) dohodka v višini 615,45 EUR. Čeprav ta dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (res) ne presega, je bilo sodišče prve stopnje dolžno presoditi vse okoliščine konkretnega primera. Tako je pravilno upoštevalo še podedovano nepremično premoženje v katerem dedinja ne prebiva in katerega skupna vrednost je bila ocenjena na 151.052,33 EUR.
POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00088030
OZ člen 87. ZVPot člen 23, 24. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1.
potrošniški spor - regulacijska začasna odredba - začasno zadržanje učinkovanja notarskega zapisa - kreditna pogodba v CHF - pogodba v notarskem zapisu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - pravo EU - načelo lojalne razlage prava EU - sodbe SEU - nepošten pogodbeni pogoj - neveljavnost pogodbe - ničnost kreditne pogodbe - predlog za predhodno odločanje - pojasnilna dolžnost banke - prepoved retroaktivne veljave pravnih aktov - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjeten obstoj terjatve - obstoj nevarnosti težko nadomestljive škode
Odločbe SEU, ki so sprejete v postopku predhodnega odločanja, so pojasnjevalne narave, njihova uporaba v konkretnem primeru je v pristojnosti nacionalnih sodišč. Izpostavljeno vprašanje se tako dejansko ne nanaša na vprašanje razlage prava EU, temveč vprašanje njegove pravilne uporabe.
Obveznost nacionalnega sodišča, da se pri razlagi in uporabi upoštevnih pravil nacionalnega prava sklicuje na pravo EU, je omejena s splošnimi pravnimi načeli in ne more biti podlaga za razlago nacionalnega prava contra legem. Pritožba ne izpostavi nobenega pomisleka, ki bi bil relevanten v obravnavani zadevi in odgovor nanj ne bi bil obsežen v navedenem stališču SEU.
Delegirana uredba Komisije (EU) št. 907/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura člen 1. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo člen 1. URS člen 26. OZ člen 1. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 (2011) člen 120, 120/3, 121, 121/1. ZKme-1 člen 53, 56. ZGO-1 člen 2, 2/1, 73.
odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost države RS - Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja - protipravno ravnanje - javni razpis - nepovratna sredstva - nepovratna sredstva v kmetijstvu - razpisni pogoji za prijavitelja - nemogoč pogoj - upravna enota - gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja
Poseg v pravni interes (tožnica je gradnjo financirala v pričakovanju odobrenih, nato pa neizplačanih sredstev) še ne pomeni protipravnosti. Stališče, da je izkazana dovoljenost gradnje pogoj tudi za izplačilo, ne le za odobritev nepovratnih sredstev, je znotraj okvira pravne dopustnosti. Z njim upravni organ ni nerazumno, arbitrarno ali celo namerno odstopil od jasne materialnopravne določbe. Ravnanje agencije z izdano odločbo ni preraslo v protipravno ravnanje.
Sodišče prve stopnje se je v okviru razlogov izpodbijane sodbe dovolj jasno opredelilo do tožbene navedbe, da je agencija od tožnice zahtevala nemogoče (saj ob pravnomočnem gradbenem dovoljenju in pridobljenem uporabnem dovoljenju ne bi več mogla zaprositi za izdajo novega gradbenega dovoljenja za isti objekt). Drugačen pritožbeni očitek ni utemeljen. Ker tožnica ni vložila vloge za izdajo novega gradbenega dovoljenja, oziroma ker pristojni upravni organ o takšni vlogi ni odločal (ni mogel odločati), je šteti, da tožnica ni dokazala, da sploh ne bi mogla pridobiti novega gradbenega dovoljenja. Povedano drugače: ni dokazala, da bi agencija izplačilo nepovratnih sredstev pogojevala z nemogočim pogojem. S tem, ko ni vložila zahteve za izdajo novega gradbenega dovoljenja in preizkusila pravilnosti argumentacije upravnega organa in upravnega sodišča (da lahko konkretno nelegalno gradnjo sanira le v postopku za izdajo novega gradbenega dovoljenja), je tožnica nase prevzela tveganje za nastanek škode.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1. ZVPot člen 23, 24.
kreditna pogodba v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - ničnost pogodbe - pojasnilna dolžnost - pojasnilna dolžnost banke - zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - obstoj verjetnosti terjatve - težko nadomestljiva škoda - lojalna razlaga nacionalnega prava
Toženka v tej zadevi tega, da je tožnikoma v tej smeri podala kakršnakoli pojasnila ne trdi, niti ne pojasni, iz katerih drugih (zatrjevanih) okoliščin bi (vsaj z verjetnostjo) izhajalo, da sta se tožnika dejanskih posledic velike depreciacije domače valute (in zvišanja tujih obrestnih mer) na višino njunih kreditnih obveznosti za celotno obdobje plačevanja kredita zavedala. Zaključek sodišča prve stopnje, da je vsaj verjetno, da toženka pojasnilne dolžnosti ni izpolnila, je zato pravilen.
ZD člen 62, 64, 67, 76. ZPP člen 254, 339, 339/2, 339/2-8.
tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - pisna oporoka pred pričami - obličnost oporoke - neveljavnost oporoke - sposobnost biti oporočna priča - lastnoročen podpis zapustnika - ponarejena oporoka - podatki o sorodstvenem razmerju - dokazni predlogi - dokazna ocena - dokaz z izvedencem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Oporočni priči v medsebojnem razmerju mati - sin nista bili niti absolutno niti relativno nesposobni priči.
Za pisno oporoko pred pričami mora v prvi vrsti obstajati pisni sestavek (listina). Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, ni pomembno, kako je zapis nastal niti kdo je pisec. Lahko je oporočitelj sam, tisti, za katerega je določena korist v oporoki (dedič), lahko tudi oporočna priča, kot je ugotovljeno v obravnavanem primeru. Pravilna je presoja, da na veljavnost obravnavane oporoke ne vpliva dejstvo, da je zapis listine napravila odvetnica, ki je bila hkrati oporočna priča.
ZD sankcionira napake v obliki z izpodbojnostjo. Sodna praksa dopušča tudi ugotovitveni tožbeni zahtevek na ničnost oporoke po splošnih pravilih OZ, kadar je tožbeni zahtevek usmerjen ne neobstoj oporoke, med drugim zaradi tako hudih napak v obliki, da je na prvi pogled jasno, da oporoka ni nastala (npr. če je pisna oporoka brez oporočiteljevega podpisa, kar zatrjuje tožeča stranka v tem postopku).