bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodba brez razlogov o odločilnih dejstvih
Ker sodišče ni upoštevalo, da je tožena stranka tožnikoma tekom postopka že izplačala določen denarni znesek na račun nepremoženjske škode in na račun pravdnih stroškov, pa tega ni upoštevalo pri svoji odločitvi in take ugotovitve tudi ni bilo v razlogih sodbe, je bilo treba sodbo razveljaviti zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in ker sodba tudi ni imela razlogov o odločilnih dejstvih, tudi zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
Za ugotavljanje pogodbene odškodninske odgovornosti tožene stranke je potrebno najprej ugotoviti, ali je bila sploh sklenjena pogodba in kakšna je njena vsebina in o tem v sodbi navesti razloge.
obnova postopka - razlog - nov dokaz - dejansko stanje - krivda - dokazi in izvajanje dokazov
Tožnik niti v predlogu za obnovo, niti v obravnavani pritožbi ne navajata, zakaj novega dokaza (privolitev imetnice stanovanjske pravice za nakup stanovanja) nista mogla predložiti v prejšnjem postopku. Ni torej podana situacija, ko tožnika brez svoje krivde nista mogla teh razlogov uveljavljati, še preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodbo.
denarna odškodnina - razžalitev časti in dobrega imena
Denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti se ne presoja nič strožje od duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali skaženosti ali strahu.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - darilna pogodba
Izročilna pogodba, v kateri je dogovorjena nasprotna dajatev je po svoji naravi tvegana pogodba, vendar pa je treba v primerih, ko gre za prikrajšanje nujnega dednega deleža ugotavljati, ali je pogodba v celoti odplačna, ali je pretežno odplačna, ali pa je pretežno neodplačna.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodba brez razlogov o odločilnih dejstvih
O sicer sporni višini vtoževane terjatve in njenem izračunu sodišče zaključi le, da je glavnico tožeča stranka izračunala v skladu z zakonom ki vsebuje istočasno tudi zakonite zamudne obresti, pri čemer je višina zneska dokazana z obračuni. Takšen zaključek pove, da o odločilnih dejstvih, to je o višini denarne terjatve (glavnice in stranskih terjatev), sodba sploh nima razlogov.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13. ZOR člen 313, 313. ZIZ člen 15, 15.
ustavitev izvršbe - vračunavanje izpolnitve
Obresti in stroški se vračunajo pri odplačilu dolga tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica. Sklep prvostopnega sodišča nima razlogov o tem, ali je dolžnik poleg glavnice poravnal tudi stroške terjatve. Glede na navedbe upnice pa sklep o ustavitvi izvršbe tudi ni materialnopravno pravilen.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da avtorsko delo tožnika ni imelo napak, zaradi katerih bi lahko prišlo od znižanja plačila in nato tudi pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku na plačilo še neizplačanega dela avtorskega honorarja. Res je, kar pravi pritožba, da sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe ni argumentiralo, zakaj je zavrnilo predlog tožene stranke za postavitev izvedenca. To bi sodišče prve stopnje v skladu z določbo 300. člena ZPP moralo storiti. Vendar pa takšna kršitev s strani sodišče prve stopnje ni vplivala ali mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - razlogi za ugovor - ugovor pogojne oziroma vzajemne obveznosti upnika
Obveznost izročitve knjige v izvršilnem naslovu upniku ni naložena, zato dolžničin ugovor pogojne oziroma vzajemne obveznosti iz 26. člena ZIZ ni utemeljen.
Ker je izrek sodbe sodišča prve stopnje v skladu z določbo III. odstavka 364. člena ZKP in vsebuje tudi opis kaznivega dejanja prikrivanja, zgolj opustitev pravne opredelitve kaznivega dejanja v izreku sodbe ne predstavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke I. odstavka 371. člena ZKP. Ker je državna tožilka izrecno napovedala le pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje glede oprostilnega dela sodbe in tudi vložila pritožbo le zoper oprostilni del sodbe, opustitev razlogov obsodilnega dela v pisnem odpravku sodbe sodišča prve stopnje tudi ne pomeni bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke I. odstavka 371. člena ZKP v škodo obdolženca, zaradi katere bi bila potrebna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo obdolženčev zagovor, ki ga pritožnik ponavlja v pritožbi, da obdolženec ni vedel, da uporablja ponarejeno javno listino glede na ugotovljeno višino denarja, ki ga je obdolženec izročil soobdolžencu, da mu je priskrbel vozniško dovoljenje, predvsem pa glede na ugotovljeno dejstvo, ki izhaja iz odgovora Ministrstva za zunanje zadeve ..., katerega je sodišču na vprašanje ali je obdolženec pred vojni opravljal vozniški izpit in da zaradi begunstva ni mogel vozniškega dovoljenja prevzeti pri upravnem organu, posredovala Ambasada ... v letu 1998, da obdolženec v ... ni voden v kartoteki in registru izdanih vozniških dovoljenj.
Glede na to, da je šlo za zelo majhno količino mamila (0,4 gr marihuane), katero je policist zasegel še pred kajenjem, škodljivih posledic z dejanjem obtoženca ni bilo. Iz izpovedi mladoletnika pa tudi izhaja, da takrat ni šlo za njegov prvi stik z mamilom in da je sam prosil obtoženca, da skupaj pokadita "joint". Sodišče druge stopnje pri presoji obtožencu očitanega dejanja tudi ni moglo mimo osebnih okoliščin obtoženca, ki do sedaj še ni bil kaznovan in ki je v času storitve dejanja bil mlajši polnoletnik ter sta mu v letu pred dejanjem umrla starša in od takrat dalje živi sam in se sam s priložnostnimi deli tudi preživlja. Glede na vse navedeno je sodišče druge stopnje dejanje obtoženca ocenilo kot dejanje majhnega pomena po določbi 14. čl. KZ ter zato izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obtoženca oprostilo obtožbe.