ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska Uredba III - nevarnost pobega
Toženka je pravilno ugotovila, da je v tožnikovemu primeru podana znatna nevarnost, da bo tožnik pobegnil in samovoljno zapustil Republiko Slovenijo, če ne bo pridržan v Centru za tujce.
Uredba (EU) št. 604/2013 št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/4. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5, 68/2, 68/2-4.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - predaja odgovorni državni članici - Dublinska uredba III
Na tožnikovo znatno begosumnost kažejo njegova dejanja in navedbe v dosedanjem postopku, zlasti dejstvo, da je tožnik, čeprav je prošnjo za mednarodno zaščito vložil v Bolgariji, državo zapustil in prišel v Republiko Slovenijo, kjer je zaprosil za mednarodno zaščito, in to šele po tem, ko ga je prijela policija, kar kaže na to, da v Sloveniji ni imel namena ostati. Iz navedb tožnika namreč sledi, da je bila njegova ciljna država Francija, da je bila celotna ilegalna pot tožnika od doma do Francije plačana vnaprej, da je po prijetju bolgarske policije za azil zaprosil izključno zaradi premestitve iz zaprtega v odprti kamp, kar mu je omogočilo nadaljevanje načrtovane in kot navedeno, že plačane poti v smeri ciljne države, ki je bilo tožniku s prijetjem slovenske policije ponovno onemogočeno. Tožnikovo nadaljnje ravnanje zato sodišče ocenjuje zgolj kot poskus dosege prostega gibanja, ki bi mu omogočilo odhod v smeri druge, ciljne države.
Izrek je v nasprotju z obrazložitvijo in se zato izpodbijane odločbe ne da preizkusiti.
Glede na določila odloka se taksa za poslovne prostore ne more odmeriti, saj je na tem mestu izrecno našteto, za kaj vse se lahko odmeri občinska taksa. Res je navedeno tudi parkiranje na javnih površinah, vendar bi potem to moralo biti navedeno v izreku odločbe, v obrazložitvi odločbe pa bi moral prvostopenjski organ pojasniti, na podlagi česa je prišel do zaključka, da tožeča stranka sploh uporablja javne površine za parkiranje avtomobilov. Pojasniti bi moral, na podlagi kakšnih ugotovitev oziroma katerih določil odloka je prišel do tega zaključka.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZTuj-2 člen 68.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska Uredba III - nevarnost pobega - nesodelovanje v postopku
Sodišče se s tožnikom strinja, da je organ oceno o njegovi samovoljni zapustitvi Bolgarije sprejel na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, saj sodi, da je tožnik zatrjeval okoliščine, ki so relevantne za oceno razloga za zapustitev države, v kateri je (že) zaprosil za mednarodno zaščito, pa nato ni počakal na odločitev ter tako tudi za oceno vprašanja nesodelovanja tožnika v postopku. Poleg tega pa sodišče tudi sodi, da so s strani tožnike zatrjevane in s strani toženke neprerekane navedbe o razmerah v Bolgariji (o slabem ravnanju, slabih higienskih razmerah ter bolezni) tudi verodostojne in utemeljene. Zato se s tožnikom strinja, da razlog za oceno o njegovi izraziti begosumnosti po peti alineji prvega odstavka 68. člena ZTuj-2 ni podan.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - obrazložitev odločbe
Ne iz izreka ne iz obrazložitve ni razvidno, na podlagi česa je toženka tožničino nezazidano stavbno zemljišče glede na namembnost razvrstila med storitvene in trgovske namene, kar tožnica izrecno ugovarja v tožbi, iz tožbe pa izhaja, da je to uveljavljala tudi v pritožbenem postopku.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. ZTuj-2 člen 68. ZUS-1 člen 32, 32/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - znatna nevarnost pobega - objektivni kriteriji - začasna odredba
Po presoji sodišča nobena od okoliščin, na katere se je toženka v izpodbijanem sklepu sklicevala kot na podlago za svoje sklepanje o znatni nevarnosti, da bo tožnik pobegnil, ni izkazana do take mere, da bi lahko dejansko utemeljila tako sklepanje. Sodišče se sicer strinja, da te okoliščine objektivno, posebno vse skupaj, lahko pomenijo nevarnost pobega, vendar glede na tožnikova jasna, logična in dovolj verjetna pojasnila, ob odsotnosti nadaljnjih, objektivno preverljivih okoliščin (iz upravnosodne prakse izhaja npr. okoliščina večkratnega odhoda iz države ali več držav pred odločitvijo o prošnji za mednarodno zaščito) to še ne zadostuje za sklepanje, da je ta nevarnost tudi znatna, kar je pogoj, ki ga zakon predpisuje za izrek izpodbijanega ukrepa.
V obravnavani zadevi je sodišče na glavni obravnavi ugotovilo drugačno dejansko stanje od toženke ter spremenilo njeno odločitev tako, da je izpodbijani sklep odpravilo, kar po vsebini pomeni odločitev, da ni pogojev za pridržanje tožnika po Uredbi Dublin III. Zato je zoper odločitev sodišča dovoljena pritožba, kar pomeni, da sodišče z izdajo te sodbe še ni pravnomočno odločilo v zadevi in ima tožnik pravni interes za odločitev o njegovi zahtevi za izdajo ureditvene začasne odredbe.
koncesija - koncesija za rabo vode za proizvodnjo električne energije - nadomestitev koncesijskega akta
Glede na določbo četrtega odstavka 25. člena ZV-B je treba z vodnim dovoljenjem, izdanim na podlagi drugega odstavka tega člena, zagotoviti, da se izvajanje vodne pravice dotedanjega koncesionarja zaradi izdaje tega dovoljenja ne bo v ničemer spremenilo. Edina izjema je določitev ekološko sprejemljivega pretoka, vendar tudi ta zgolj v primeru, če še ni bil določen. Ta zakonska ureditev torej že v izhodišču ne more pomeniti pravne podlage za izdajo odločbe, s katero bi bile dotedanjemu koncesionarju naložene nove obveznosti, torej obveznosti, ki ne izhajajo iz koncesijskega akta in pogodbe.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o dovolitvi izvršbe - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep ne posega v tožničino materialnopravno obveznost, ki izhaja iz izvršilnega naslova, zato ga ni mogoče šteti za upravno odločbo v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, ki jo je mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5. ZUP člen 9, 146, 146/3, 146/4.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska Uredba III - nevarnost pobega - nesodelovanje v postopku - pravica do izjave - obrazložitev odločbe
Tožena stranka ocene, na kateri ugotovitev o tožnikovi begosumnosti v izpodbijani odločbi temelji, da je tožnik zapustil Bolgarijo po lastni volji in da v to nikakor ni bil prisiljen, kljub temu, da je tožnik že v prošnji za mednarodno zaščito opisoval nasilje, ki ga je nad njim izvajala policija v Bolgariji, ni obrazložila. Odločbe zato v bistvenem delu, da je tožnik povsem prostovoljno zapustil Bolgarijo, še preden je bilo o njegovi prošnji odločeno, ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka.
Pri ugotavljanju okoliščine iz 5. alineje prvega odstavka 68. člena ZTuj-2 ni nepomembno, pod kakšnimi okoliščinami je prosilec sploh zaprosil za mednarodno zaščito v drugi državi državi in kaj so bili razlogi, da jo zapustil, še preden je bilo o njegovi prošnji dokončno odločeno.
Iz upravnega spisa izhaja, da tožnik tekom postopka (niti pri podaji prošnje za mednarodno zaščito) ni bil vprašan o bistvenih okoliščinah, na katere je toženka opira svojo odločitev. Tako ni bil vprašan niti, zakaj je v Bolgariji zaprosil za mednarodno zaščito, niti zakaj ni počakal na odločitev o njegovi prošnji, niti zakaj je za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji zaprosil šele po 12 dneh bivanja v Centru za tujce.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, člen 28. ZUP člen 32.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - nevarnost pobega - jezik v postopku - začasna odredba
Očitek tožene stranke, da prosilec v postopku ne bo sodeloval, kar temelji na ugotovitvi, da je samovoljno zapustil Bolgarijo in ni počakal do zaključka postopka, ni utemeljen. Tožnik je Bolgarijo sicer zapustil po lastni volji, a je to storil zaradi utemeljenih razlogov, to je nevzdržnih razmer, ki jih je tožnik opisal glavni obravnavi in se zato samo na podlagi tega ne more šteti, da ni oziroma ne bo sodeloval v postopku.
V postopku obravnave tujcev je bil angažiran prevajalec za farsi jezik, ki pa ga tožnik ne razume in ne govori. Sodišče zato verjame tožniku, da mu ob dejstvu, da ni razumel postopka, ni mogoče očitati, da za mednarodno zaščito ni zaprosil čisto takoj. Tožnik je na obravnavi tudi povedal, da je bil v centru za tujce izoliran 10 do 12 dni zaradi garij.
Večinoma vsi prosilci za mednarodno zaščito prehajajo mejo nezakonito, zato po mnenju sodišča še ni mogoče trditi, da pri vsakem obstaja znatna nevarnost pobega.
ZUS-1 člen 20, 20/3. ZVOP-1 člen 6, 6/1, 6/1-1, 32. ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-3, 6/3, 6/3-1, 27, 27/3, 31. ZSS člen 2, 2a. ZS člen 1, 1/1, 14, 78, 78/5.
dostop do informacij javnega značaja - izjema od dostopa do informacij javnega značaja - osebni podatki - obdelava osebnih podatkov - obvestilo o prenosu podatkov - javni funkcionar - sodnik - podatki iz ocene sodniške službe
Tožba v upravnem sporu je prva priložnost, ob kateri lahko zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja navede dejstva in predlaga dokaze kot stranka v postopku. To pomeni, da je stališče toženca v odgovoru na tožbo, da tožnik v upravnem sporu ne more navajati dejstev in dokazov, ki jih ni navedel že v upravnem postopku, zmotno.
Razkritje podatkov, ki so brez ustrezne interpretacije potencialno zavajajoči, pomeni možnost diskreditacije sodnika in - kar je po presoji sodišča bistvenega pomena za nemoteno delovanje sodstva - njegovih odločitev, ki bi bile s tem izpostavljene vrednotenju po kriterijih, ki ne izhajajo iz kvalitete argumentov, navedenih v obrazložitvi. Zakon pri tem izrecno varuje tako strokovno, kot tudi človeško avtoriteto sodnika kot bistveno za opravljanje sodniške funkcije. Krnjenje te avtoritete, do katerega lahko pripelje objava podatkov, ki so po povedanem nepopolni in zato potencialno zavajajoči, zato lahko pomeni slabitev funkcije sodnika kot nosilca sodnega odločanja. Gre torej za posledice, ki očitno lahko vplivajo na izvrševanje funkcij sodstva kot neodvisne veje oblasti.
gradbeno dovoljenje - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes za sodelovanje v postopku
Tožnica je s tem, ko je zatrjevala škodljiv vpliv elektromagnetnega sevanja zaradi obravnavanega daljnovoda, določno navedla svojo korist, ki jo varuje materialnopravna norma, torej svojo pravno korist. S tem je po presoji sodišča izpolnila zahtevo iz četrtega odstavka 43. člena ZUP. Toženka ob tem svoje odločitve ni oprla na razloge, iz katerih bi izhajalo, da tožnica ne izkazuje take koristi, temveč razloge, ki po vsebini (tudi po izrecnih navedbah toženke) pomenijo vsebinsko presojo, ali so vplivi (katerih obstoj je očitno nesporen) s stališča materialnopravne norme sprejemljivi ali ne. Taka presoja ne sodi več v okvir odločanja o priznanju statusa stranskega udeleženca, temveč pomeni samo bistvo odločanja v upravnem postopku, namreč presojo, ali so izpolnjeni materialnopravni pogoji za izdajo upravne odločbe.
družbena lastnina - podržavljenje na podlagi ZNNZ - ničnost odločbe - vročitev odločbe - vročitev odločbe mrtvi osebi
Odločba z dne 13. 3. 1964, ker je bila izdana zoper mrtvo osebo, tej ni mogla biti vročena in ni mogla pričeti pravno učinkovati ne zoper njo in posledično tudi ne zoper njene pravne naslednike.
žrtev vojnega nasilja - status žrtve vojnega nasilja - pogoji za priznanje statusa - državljanstvo Republike Slovenije
Iz podatkov upravnih spisov izhaja, da je tožnik vložil zahtevek za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - taboriščnika, ker je bil med med II. svetovno vojno z družino poslan v taborišče (najprej v Reko, nato na Rab - Gonars). Organ je zavrnitev tožnikovega zahtevka utemeljil z ugotovitvijo, da tožnik ni državljan Republike Slovenije. Ta ugotovitev med strankama ni sporna in jo potrjujejo tudi podatki spisa.
ZUP člen 260, 260/5, 263, 263/1, 263/1-4, 268, 270.
sofinanciranje iz javnih sredstev - vračilo namenskih sredstev EU - obnova upravnega postopka - sklep o obnovi postopka - odprava sklepa o obnovi postopka - v obnovljenem postopku izdana odločba
Glede na to, da je bil v obravnavanem primeru sklep o uvedbi obnove postopka po uradni dolžnosti z dne 26. 10. 2015, na podlagi katerega je bila izdana izpodbijana, v obnovljenem postopku izdana odločba, pravnomočno odpravljen, je sodišče glede na podane razloge (da v obnovljenem postopku izdana odločba brez sklepa o obnovi oziroma ob odpravljenem sklepu o obnovi ne more obstati) in ob upoštevanju predstavljenega stališča Vrhovnega sodišča tožbi ugodilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 (nepravilna uporaba zakona) ter izpodbijano, v obnovljenem postopku izdano odločbo odpravilo.
Ni mogoče enačiti primerov, ko ima varnostno osebje sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z delodajalcem za zagotavljanje dela in je k uporabniku (imetniku licence ali izvajalcu internega varovanja) zgolj napoten na delo, s primeri, ko je delovno razmerje sklenjeno neposredno med varnostnim osebjem in imetnikom licence ali izvajalcem internega varovanja, saj iz namena delovnopravne ureditve napotenih delavcev izhaja fleksibilnost glede opravljanja njihovega dela pri več uporabnikih, ki je v nasprotju z občutljivo naravo dejavnosti zasebnega varovanja.
V obravnavani zadevi se položaj tožnika v konkretnem upravnem postopku ne bi spremenil (izboljšal), tudi kolikor bi sodišče njegovi tožbi zoper 1. in 2. točko sklepa ugodilo, saj pravnega interesa, da s sodelovanjem v upravnem postopku vpliva na ceno v primeru izključitve delničarjev, nima več, ker do izključitve ne more priti zaradi nedoseganja praga 90 %.
registracija znamke - relativni razlog za zavrnitev registracije znamke - podobnost znakov - zdravila
Sodišče se strinja, da sta si znaka vizualno in fonetično podobna v toliki meri, kolikor se ujemata v štirih črkah od petih črk, kot jih oba znaka vsebujeta, ter da je razlika le v začetni črki: P/L. Ker pa sta oba znaka registrirana za farmacevtske proizvode, se sodišče tudi strinja z zaključkom organa o nadpovprečni pozornosti povprečnega potrošnika (na eni strani zdravnika oziroma farmacevta in na drugi strani končnega potrošnika), saj že različni začetni črki (na katere je potrošnik bolj pozoren glede na proces oziroma potek branja in pisanja z leve proti desni) z vizualnega in fonetičnega vidika zadoščata, da potrošnik znakov ne bo zamenjeval.
mediji - izvajanje radijske dejavnosti - strokovno nadzorstvo - strokovni nadzor nad izvajanjem programskih zahtev
Izvajalec se je pri izvajanju radijske dejavnosti ves čas dolžan držati in izvajati radijsko dejavnost v skladu z veljavnim radijskim dovoljenjem. Pri spremembi, na katero se sklicuje tožnik, pa niti ni prišlo do spremembe programskih zahtev iz dovoljenja za izvajanje radijske dejavnosti (ki je sicer možna tudi na predlog imetnika dovoljenja), pač pa le do spremembe imena programa.