TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se ugodi, sklep Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-1561/2016/3 (1313-40) z dne 27. 12. 2016 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Zahtevo za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Tožena stranka ocene, na kateri ugotovitev o tožnikovi begosumnosti v izpodbijani odločbi temelji, da je tožnik zapustil Bolgarijo po lastni volji in da v to nikakor ni bil prisiljen, kljub temu, da je tožnik že v prošnji za mednarodno zaščito opisoval nasilje, ki ga je nad njim izvajala policija v Bolgariji, ni obrazložila. Odločbe zato v bistvenem delu, da je tožnik povsem prostovoljno zapustil Bolgarijo, še preden je bilo o njegovi prošnji odločeno, ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka.

Pri ugotavljanju okoliščine iz 5. alineje prvega odstavka 68. člena ZTuj-2 ni nepomembno, pod kakšnimi okoliščinami je prosilec sploh zaprosil za mednarodno zaščito v drugi državi državi in kaj so bili razlogi, da jo zapustil, še preden je bilo o njegovi prošnji dokončno odločeno.

Iz upravnega spisa izhaja, da tožnik tekom postopka (niti pri podaji prošnje za mednarodno zaščito) ni bil vprašan o bistvenih okoliščinah, na katere je toženka opira svojo odločitev. Tako ni bil vprašan niti, zakaj je v Bolgariji zaprosil za mednarodno zaščito, niti zakaj ni počakal na odločitev o njegovi prošnji, niti zakaj je za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji zaprosil šele po 12 dneh bivanja v Centru za tujce.