kršitev določb postopka - odločba o prekršku - opis prekrška - odgovornost odgovorne osebe – opustitev dolžnega nadzorstva
Če se storilcu prekrška očita, da je kot odgovorna oseba opustil dolžno nadzorstvo, mora biti v izreku odločbe o prekršku določno navedeno, s čim, torej katerih dejanj, ki jih je skladno s predpisi zavezan izvajati v okviru opravljanja dolžnega nadzorstva, ni opravil.
Ureditev temeljev odgovornosti odgovorne osebe se je z novelo ZP-1G spremenila le v tem, da je opustitev dolžnega nadzorstva postala enakovredna drugim opustitvam, ki imajo za posledico izpolnitev znakov prekrška.
odgovornost za škodo od nevarne stvari – pojem nevarne stvari - mokre stopnice – krivdna odgovornost – trditveno breme
Takrat, ko določena stvar ali dejavnost, ki ni nevarna sama po sebi, postane nevarna zaradi nedopustnega ravnanja imetnika stvari, je treba uporabiti pravila o krivdni odškodninski odgovornosti ne pa pravila o objektivni odškodninski odgovornosti, vendar le, če tožeča stranka najprej poda ustrezne trditve in nato še dokaže nedopustno ravnanje odgovorne osebe.
Ugotovljene okoliščine v obravnavanem primeru nikakor ne morejo biti podlaga za uporabo pravila o objektivni odškodninski odgovornosti.
Zaslišanje je le eden od dokazov, ki je namenjeno dokazovanju spornih dejstev. Da dejstva postanejo sporna, pa mora nasprotna stranka podane trditve prerekati.
odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – padec na spolzkih tleh – objektivna odgovornost – odgovornost za škodo iz nevarne dejavnosti ali nevarne stvari
Mastna in spolzka tla v danem primeru ne predstavljajo takšne okoliščine, ki bi izvirala iz dela samega in s primerno skrbnostjo ne bi bila odpravljiva, tožnik pa ni navedel nobenih trditev, ki bi lahko bile podlaga za krivdno odgovornost delodajalca in posledično tožene stranke.
ZDDV-1 člen 1, 63, 63/1-a, 67, 67/1-a, 81, 82. Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 17,17/1, 17/2-a, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g, 28h, 28f. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. 11. 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1-a, 2/1-c, 167, 168, 168-a, 178, 220, 226. ZPP člen 339, 339/2-14.
davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - pogoji za (ne)priznanje odbitka DDV - sodna praksa sodišča EU - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine o vedenju - bistvena kršitev pravil postopka postopka - nejasna in nepopolna obrazložitev izpodbijane sodbe
Če davčni zavezanec predloži ustrezen račun s specifikacijo del drugega gospodarskega subjekta, pogodbo o opravi posla ter fotografije poteka izvedenih del in je storitev oziroma dobava blaga opravljena, je mogoče pravico do odbitka DDV zavrniti le, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je davčni zavezanec vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi. V tem kontekstu morajo davčni organi in sodišče prve stopnje upoštevati tudi pravilo o dokaznem bremenu, kot izhaja iz sodbe SEU. Če to v sodbi ni obrazloženo, je storjena absolutna bistvena kršitev pravil postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 93. členom ZUS-1), zaradi katere je treba sodbo razveljaviti in zadevo vrniti v novo sojenje.
Standard zahtevane skrbnosti skrbnika poleg odtujitve premoženja prepoveduje tudi izročanje celotnega premoženja enemu izmed dedičev pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju.
OZ člen 39, 39/1, 39/3, 50. Smernice OECD za določanje transfernih cen za mednarodna podjetja in davčne uprave smernica 1-37. ZDDPO člen 30, 30/1-1.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek od dohodkov pravnih oseb - navidezna pogodba – kavza pogodbe – davčna optimizacija – davčna zloraba - povezane osebe
Če je edini razlog za sklenitev določenega pravnega posla izogibanje davčnim obveznostim, potem tak pravni posel nima dopustne podlage, saj nasprotuje davčnim predpisom, ki so prisilne narave.
ZDDV-1 člen 1, 63, 67, 67/1.a, 81, 82. ZUS-1 člen 94, 94/2. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 2a, 17, 17/1, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g, 28h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. 11. 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1a, 2/1c, 167, 168, 168a, 178, 220, 226.
davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - dokazno breme - zmotna uporaba materialnega prava - sodbe SEU - nacionalno in evropsko pravo
Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma če davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
Ker v obravnavani zadevi utemeljitev prvostopenjskega sodišča temelji tudi na okoliščinah, ki ne pomenijo relevantnih objektivnih okoliščin, ostale okoliščine pa po mnenju Vrhovnega sodišča same po sebi za sklep, da je revident vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa, glede na pojasnila revidenta, ne zadostujejo, je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno. Sodišče prve stopnje je po mnenju Vrhovnega sodišča posledično napačno zaključilo, da je v okoliščinah primera, kot je obravnavani in kot izhaja iz sodb SEU, dokazno breme o dobrovernosti na strani davčnega zavezanca.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006558
ZP-1 člen 55, 65. ZPrCP člen 8. URS člen 29, 29-3.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odgovornost lastnika vozila - dokazni predlog - odločanje sodišča
V primeru, ko je sodišče že na podlagi izredno neprepričljivega storilčevega zagovora izključilo dvom v identiteto storilca in s tem tezo, s katero je storilec utemeljeval relevantnost dokaznega predloga za zaslišanje priče (verjetnost uspeha), njegova pravica do izvedbe dokazov ni mogla biti kršena.
prevozna pogodba – prevoz blaga v cestnem prometu – izguba blaga – zastaranje odškodninskega zahtevka – škoda povzročena s kaznivim dejanjem – vezanost pravdnega sodišča na odločitev kazenskega sodišča – predhodno vprašanje - dopuščena revizija
Zmotno je materialnopravno razlogovanje sodišča prve stopnje, da ustavitev kazenskega postopka zaradi absolutnega zastaranja onemogoča uporabo prvega odstavka 377. člena ZOR. Pravdno sodišče na takšen sklep ni vezano, saj o predhodnem vprašanju, relevantnem za presojo zastaranja odškodninskega zahtevka, na matičnem področju z njim še ni bilo odločeno.
ZKP člen 178, 183, 371, 371/2. URS člen 29, 29-3. EKČP člen 6, 6/3-d.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - pravica do poštenega postopka - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obremenilnih prič - navzočnost pri preiskovalnih dejanjih - branje zapisnika o izpovedbi priče
Sodbo je dopustno opreti na posreden, edini ali odločilni dokaz, le če je izvedeni postopek mogoče oceniti kot pošten in če zaslišanje take priče (ali soobdolženca) nikakor ni več mogoče, zaradi smrti, strahu ali drugih razlogov, torej kot skrajno možnost, pri čemer se seveda presoja ta dokaz v povezavi z ostalimi podatki in dokazi v spisu.
V položaju, ko je zagovor soobdolženega dokaz, na katerega se sodba opira v odločilni meri, uporaba zapisnika o zagovoru obsojenca pred preiskovalnim sodnikom, ob dejstvu, da se na glavni obravnavi ni hotel zagovarjati, pomeni kršitev pravice do zaslišanja „obremenilne priče“.
Sodišče mora v postopku storiti vse, da se presodi zanesljivost odločilnega dokaza.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist – nadomestilo za neupravičeno uporabo tuje stvari – uporabnina – sklepčnost tožbe – neprerekana dejstva – priznanje dejstev – dovoljenost revizije – opredelitev vrednosti spornega predmeta – zavrženje revizije poprava tožbe v revizijskem postopku – vrnitev tožbe v dopolnitev v revizijskem postopku
Pogoj za uporabo pravila, da se neprerekane trditve štejejo za resnične, je, da so trditve tožnikov sklepčne. V pravdi za plačilo odškodnine zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine (uporabnine) je pojem preprečevati uporabo stvari pravni standard, ki predstavlja zgornjo premiso sodniškega silogizma.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - zapisnikarica
Okoliščina, da je bila toženka 27 let zaposlena kot zapisnikarica pri sodišču, ki je pristojno za odločanje v pravdni zadevi in upoštevaje, da je bila večino časa zaposlena prav na pravdnem oddelku tega sodišča, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
ZUS-1 člen 73, 73/1, 107, 107/1. ZN člen 10, 10/9.
imenovanje notarja – pritožba v upravnem sporu, določena s posebnim zakonom – popravni sklep
Določba prvega odstavka 73. člena ZUS-1 po presoji Vrhovnega sodišča ni posegla v določbe posebnih zakonov, v katerih je bila kot pravno sredstvo v upravnem sporu (na kakršenkoli način) predvidena pritožba. Da je ta razlaga pravilna, potrjuje tudi določba prvega odstavka 107. člena ZUS-1, ki uveljavlja določbe o pravnih sredstvih ZUS-1, med drugim tudi določbo prvega odstavka 73. člen ZUS-1, le za primere, če s posebnim zakonom ni drugače določeno. Na podlagi teh določb je Vrhovno sodišče sprejelo stališče, da je v upravnem sporu dovoljena pritožba tudi v primerih, ko je predvidena v posebnem zakonu, tudi v primeru, če je v posebnem zakonu omenjena le v zvezi z rokom za odločanje o njej ali na kakršenkoli drug način.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – zagotovitev pravice do nepristranskega sojenja - zavrnitev predloga
Razlog potrebnosti delegacije zaradi zagotovitve ustavne pravice do nepristranskega sojenja ni podan. Toženec ni pojasnil, iz katerih razlogov naj bi vložitev odškodninske tožbe zoper državo vzbujala dvom v nepristranskost sodnika, ki sodi v konkretni (tu obravnavani) zadevi, sicer pa se toženčeva graja kvalitete sojenja nanaša na sodstvo kot celoto, kar presega namen instituta delegacije pristojnosti.
ZPP člen 5, 315, 339/1-8, 367a, 367a/1, 367c. ZOR člen 159, 159/1, 201.
dopuščena revizija - vmesna sodba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci - podlage odškodninske odgovornosti - krivdna odgovornost - krivda - neodgovorne osebe - ugovor neprištevnosti
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je višje sodišče zagrešilo bistveno kršitev postopka, ko se ob izdaji vmesne sodbe ni opredelilo do toženčevega ugovora neprištevnosti.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZTLR člen 24.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe – lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem svetu
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.