Za kaznivo dejanje, katerega storitve je bil obsojenec spoznan za krivega, je po KZ-1 in KZ-1B določena kazen zapora od enega do petih let, kar pomeni, da je poskus obravnavanega kaznivega dejanja kazniv po splošnih določbah kazenskega zakona tako pred kot po noveli.
ZPPSL člen 6, 10, 111, 111/4, 158. ZIZ člen 15, 55, 55/1-7, 136, 137. ZPP člen 339, 339/2-14.
izvršilni postopek – ugovor zoper sklep o izvršbi - stvari, izvzete iz izvršbe – stečajna masa - omejitev izvršbe – ločitvena pravica – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkljivosti odločbe
Upnik je v predlogu za izvršbo kot sredstvo izvršbe navedel izvršbo na dolžnikovih sredstvih pri organizaciji za plačilni promet, ne pa na posebno ločitveno maso v višini 19.300,00 EUR. To pomeni, da v skladu z določbami ZIZ o omejitvi izvršbe sicer ni mogoče seči na denarna sredstva, pridobljena z unovčenjem premoženja, na katerem je obstajala ločitvena pravica, nikakor pa nima za posledico, da se upnik ne bi mogel poplačati iz drugih sredstev na dolžnikovem transakcijskem računu.
zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev
Na kršitve iz prvega odstavka 420. člena ZKP se sme vložnik zahteve za varstvo zakonitosti sklicevati samo, če jih ni mogel uveljavljati v pritožbi ali če jih je uveljavljal, pa jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo.
ZKP člen 372, 372-1. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-14, 9.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo
Če opis dejanja v izreku sodbe ne vsebuje konkretizacije zakonskih znakov kaznivega dejanja, obsodba pomeni kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 36, 36/1-6, 77, 82. ZDavP-2 člen 155. ZUP člen 293.
pritožba – davčna izvršba – upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto korist – ugotovitev višine dolga – konec postopka
Presoja izpodbijanega sklepa pomeni presojo zakonitosti vseh že izvedenih dejanj izvršbe v ugotovljeni višini. Tožnica ima pravno zavarovan interes, da v obravnavanem upravnem sporu izpodbija opravljena izvršilna dejanja v višini, ugotovljeni v izpodbijanem upravnem aktu, saj podaja dovoljene ugovore za presojo zakonitosti izvršenih dejanj izvršbe (prenehanje obveznosti, zastaranje).
Ob odmeri višine odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti je potrebno upoštevati vse objektivne (ugotovljena skaženost) in subjektivne okoliščine (vpliv skaženosti na duševno počutje oškodovanca/ke) konkretnega primera. Denarna odškodnina mora biti pravična, kar pomeni, da je primerljiva z odškodninami za podobno škodo, hkrati pa upošteva vse individualne značilnosti oškodovanca/ke.
ZUS-1 člen 51, 51/2, 52, 59, 59/2, 71, 75, 75/4. ZDavP-2 člen 95, 125, 125/1. ZUP člen 129, 129/1-4, 225, 225/1. ZIN člen 28. Slovenski računovodski standardi (1993) standard 18, 18-7. Slovenski računovodski standardi (2001) standard 18, 18-20, 18-21, 18-44.
dovoljena revizija - davek od dohodkov pravnih oseb - res iudicata - upravna zadeva - davčni inšpekcijski nadzor - metoda upoštevanja prihodkov - pogodba o zastopanju - valutna klavzula - tečaj - datum oprave storitve - obresti - zastaranje - procesne kršitve - zaslišanje - izvedba dokazov - obrazložitev sodišča prve stopnje
V obravnavani zadevi ne gre za že razsojeno zadevo (res iudicata), saj iz odločbe tožene stranke z dne 1. 10. 2007 ne izhaja naložitev določene obveznosti ali priznanje določene pravice, kar pomeni, da z navedeno odločbo o upravni zadevi ni bilo materialno pravnomočno odločeno o upravnem razmerju, odpravljena pa je bila odločba organa prve stopnje, ki je to razmerje urejala, skupaj z vsemi njenimi pravnimi posledicami. Vrhovno sodišče tudi ugotavlja, da ker se upravni postopek za leto 2004 ni vodil, tudi ni mogel biti pravnomočno končan.
Ker revidentka prvostopnemu upravnemu organu ni predložila dokazil, na podlagi katerih bi se prihodek lahko upošteval po metodi stopnje dokončanosti del, je prvostopni upravni organ pravilno uporabil metodo izpolnitve pogodbe, in je prihodke (razliko avansa, ki še ni bila poračunana), upošteval kot prihodke za leto 2004, ko je bila pogodba izpolnjena.
Vrhovno sodišče ugotavlja, da sta se stranki s tem, ko sta v pogodbo vpisali ceno in obroke v tuji valuti, vsebinsko dogovorili za valutno klavzulo, zato je upravni organ prve stopnje prejeti znesek predplačila pravilno pretvoril v DEM.
PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - UPRAVNI SPOR
VS4002374
Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah 139/2004 člen 1, 21, 21/2, 21/3, 21/4. ZPOmK-1 člen 24, 24/2, 42, 45, 45/2, 45/4, 45/5, 55, 55/2, 58. ZUS-1 člen 16, 16/1, 17, 17/1, 27, 27/1-2, 27/3, 33, 33/1-2, 36, 36/1-3, 36/1-4, 36/1-5. ZUP člen 237, 237/2-7.
varstvo konkurence - prepoved izvedbe prenosa lastništva delnic - prepoved uresničevanja premoženjskih pravic - postopek presoje koncentracije - postopek presoje koncentracije po uradni dolžnosti - pristojnost za presojo koncentracije - koncentracija z razsežnostjo skupnosti - pristojnost za vodenje postopka presoje skladnosti koncentracije - izključna pristojnost Komisije za presojo koncentracije z razsežnostjo Skupnosti - ugotovitvena tožba - ugotovitvena sodba - pravna korist za ugotovitveno sodbo - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - 1
V primeru, ko koncentracija izpolnjuje tako merila iz 42. člena ZPOmK-1 kot tudi merila iz 1. člena Uredbe ES o združitvah, se za koncentracijo uporabi Uredba ES o združitvah. To izhaja iz določbe prvega pododstavka tretjega odstavka 21. člena Uredbe ES o združitvah, ki prepoveduje državam članicam, da uporabijo nacionalno pravo o konkurenci za koncentracije z razsežnostjo Skupnosti.
Ta prepoved pa ne pomeni zgolj prepovedi izdajanja odločb o skladnosti koncentracij s pravom Skupnosti. Iz sodbe Sodišča prve stopnje v zadevi Endesa proti Komisiji Evropskih skupnosti namreč izhaja, da je prepoved državam članicam, da za koncentracije z razsežnostjo Skupnosti uporabijo svoje nacionalno pravo o konkurenci, v funkciji zagotavljanja izključne pristojnosti Evropske komisije za presojo koncentracij z razsežnostjo Skupnosti. Sodišče prve stopnje je namreč razložilo, da je prepoved državam članicam, da za koncentracije z razsežnostjo Skupnosti uporabijo svoje nacionalno pravo, povezana z izključno pristojnostjo Evropske komisije za pregled združljivosti koncentracije.
Nacionalni organ za varstvo konkurence, ki mu je priglašena koncentracija, je dolžan preveriti, ali priglašena mu koncentracija nima razsežnosti Skupnosti. Če je Urad to dolžan preverjati v primeru priglašene mu koncentracije, je enako dolžan storiti tudi v primerih, ko začne postopek presoje koncentracije po uradni dolžnosti (drugi odstavek 45. člena ZPOmK-1) in sprejme začasne ukrepe (drugi stavek petega odstavka 45. člena ZPOmK-1). Tudi v primeru začetka postopka presoje koncentracije po uradni dolžnosti je tako pristojnost Urada omejena le na tiste koncentracije, ki nimajo razsežnosti Skupnosti.
Iz sodne prakse Sodišča Evropske unije izhaja, da je treba pristojnost Evropske komisije za odločanje o koncentraciji za celotno trajanje postopka ugotoviti na določen datum. Glede na to, da ima obveznost priglasitve koncentracije osrednje mesto v sistemu nadzora nad koncentracijami, je tedaj še Sodišče Evropskih skupnosti odločilo, da mora biti časovna točka, v kateri se presoja pristojnost Evropske komisije, tesno povezana s priglasitvijo. Enako mora veljati tudi v nacionalnem sistemu nadzora nad koncentracijami, saj je pristojnost nacionalnega organa za varstvo konkurence pogojena z nepristojnostjo Evropske komisije. Konkretni postopek presoje koncentracije se je začel po uradni dolžnosti; zato se kot primerna časovna točka, v kateri se presoja pristojnost Urada za odločanje o koncentraciji, ponuja datum, ko Urad začne postopek presoje skladnosti koncentracije po uradni dolžnosti. Iz tega sledi, da si Urad z naknadnimi spremembami v koncentraciji udeleženih podjetij ne more pridobiti pristojnosti, ki je na dan izdaje Sklepa o uvedbi postopka presoje koncentracije ni imel.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - trditveno in dokazno breme - neupravičena pridobitev - uporabnina - obogatitev in prikrajšanje - novi dokazi – pomembno pravno vprašanje
Neutemeljenost predloga, saj ne gre za vprašanje, ki bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
URS člen 2, 14, 155. ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDavP-2 člen 96, 99, 99/1, 418, 418/1, 418/2, 418/3. ZUP člen 6.
dovoljena revizija - obresti od neupravičeno odmerjenega in plačanega davka - obrestna mera, veljavna v času izdaje odločbe - načelo zakonitosti - prepoved retroaktivnosti - prepoved reformatio in peius
Davčna organa in sodišča prve stopnje so po presoji Vrhovnega sodišča določbo tretjega odstavka 418. člena ZDavP-2 uporabili pravilno.
Določba tretjega odstavka 418. člena ZDavP-2 namreč napotuje na uporabo določb ZDavP-2, tudi materialnopravnih, torej tudi na uporabo določb, ki določajo obrestno mero zamudnih obresti. Ta je določena v 96. členu ZDavP-2 in nanjo napotuje prvi odstavek 99. člena ZDavP-2, ki določa, da zavezancu za davek pripadajo od neupravičeno odmerjenega in plačanega, preveč odmerjenega in plačanega ali neupravičeno nevrnjenega davka obresti, ki se obračunajo v skladu s 96. členom tega zakona.
V skladu z načelom zakonitosti (6. člen Zakona o splošnem upravnem postopku) se pri odločanju praviloma uporabi predpis, ki velja v času odločanja na prvi stopnji. V času odločanja o revidentkinem zahtevku za vrnitev obresti je veljal ZDavP-2, ki je v prvem odstavku 96. člena določal 0,0247 odstotno dnevno obrestno mero.
spor o pristojnosti – nedopustnost izvršbe – izključna krajevna pristojnost
Za pravdni postopek zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe, ki je eden izmed sporov, ki nastajajo med izvršilnim postopkom, je po 63. členu ZPP izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi izvršilni postopek.
URS člen 2, 155. ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDavP-2 člen 96, 99, 99/1, 418, 418/3. ZUP člen 6.
dovoljena revizija - obresti od neupravičeno odmerjenega in plačanega davka - obrestna mera, veljavna v času izdaje odločbe - načelo zakonitosti - prepoved retroaktivnosti
Določba tretjega odstavka 418. člena ZDavP-2 napotuje na uporabo določb ZDavP-2, tudi materialnopravnih, torej tudi na uporabo določb, ki določajo obrestno mero zamudnih obresti. Ta je določena v 96. členu ZDavP-2 in nanjo napotuje prvi odstavek 99. člena ZDavP-2, ki določa, da zavezancu za davek pripadajo od neupravičeno odmerjenega in plačanega, preveč odmerjenega in plačanega ali neupravičeno nevrnjenega davka obresti, ki se obračunajo v skladu s 96. členom tega zakona.
V skladu z načelom zakonitosti (6. člen Zakona o splošnem upravnem postopku) se pri odločanju praviloma uporabi predpis, ki velja v času odločanja na prvi stopnji. V času odločanja o revidentkinem zahtevku za vrnitev obresti je veljal ZDavP-2, ki je v prvem odstavku 96. člena določal 0,0247 odstotno dnevno obrestno mero, in takšna obrestna mera je bila uporabljena v obravnavanem primeru.
ZUS-1 člen 32, 32/2. ZTuj-2 člen 65, 65/4, 65/5, 66.
začasna odredba - odstranitev tujca iz države - družinsko življenje - prepoved vstopa v državo - težko popravljiva škoda - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - načelo sorazmernosti - javna korist
Tožnik z ničemer ni izkazal, da bi bilo v primeru prisilne izvršitve izpodbijane odločbe prekomerno poseženo v pravico do družinskega življenja, ob sicer legitimnem interesu države, da izvaja ukrepe za zakonito in kontrolirano priseljevanje in preprečevanje nezakonitega priseljevanja in s tem zagotavljanje javnega reda.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006756
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2, 424, 424/1. KZ člen 129.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – kršitev kazenskega zakona – povzročitev smrti iz malomarnosti - vzročna zveza - prekinitev vzročne zveze
Vzročno zvezo lahko pretrgajo zgolj izjemni, nepričakovani dogodki in ravnanja drugih, ki preusmerijo vzročni potek in popolnoma odpravijo učinke ravnanja storilca.
odgovornost za škodo od nevarne stvari in nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - nesreča pri delu - padec z lestve - delo na višini
Pravila o objektivni odgovornosti se uporabljajo samo takrat, ko nevarnost ni posledica nedopustnega ravnanja nosilca dejavnosti ali nepravilnega dela oškodovanca. Podlaga objektivne odgovornosti niso stvari ali dejavnosti, ki postanejo nevarne šele zaradi nepravilnega načina njihovega uporabljanja oz. opravljanja, niso pa nevarne že same po sebi.
ZKP člen 329, 371, 371/1-11, 371/2, 395, 395/1. URS člen 25, 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost – pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - spodbijanje odločitve - obrazložitev sodbe – presoja pritožbenih navedb
Protispisnost je podana le, če sodišče v nasprotju z zapisnikom o izpovedbi reproducira izpovedbo priče in na tej podlagi ugotavlja odločilna dejstva, ne pa v primeru zaključka sodišča oziroma ocene izpovedbe.
ZDen člen 32, 32/2, 44, 88. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11.
dovoljena revizija – oblika vračanja – zemljišča pozidana po podržavljenju – pozidanost na dan vračanja – višina odškodnine – komunalna opremljenost
V upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje, na katerem temelji izpodbijana sodba, iz katerega izhaja, da ob izdaji izpodbijane prvostopenjske upravne odločbe na vseh v njej zajetih zemljiščih stojijo objekti, ki niso v lasti upravičencev, zadostuje za sklep, da je v obravnavani zadevi glede vseh v izpodbijani odločbi zajetih zemljišč podana ovira za vračanje v naravi iz drugega odstavka 32. člena ZDen. Ker že obstoj ovire iz drugega odstavka 32. člena ZDen preprečuje vrnitev zemljišča v naravi, so vsi revizijski ugovori, ki se nanašajo na nepravilno uporabo določbe 88. člena ZDen, pravno nepomembni. Morebitna ničnost po začetku veljavnosti ZDen sklenjenih pravnih poslov namreč ne vpliva na pravni položaj denacionalizacijskega upravičenca, saj ta v obravnavani zadevi že na podlagi določbe drugega odstavka 32. člena ZDen ni upravičen do vračila nepremičnine v naravi.
Odškodnina za nezazidana stavbna zemljišča se ugotavlja na podlagi določb 11. člena Navodila. V tem smislu so ključne ugotovitve o oddaljenosti zemljišča od javnih dovoznih poti, priključenih na javno cestno omrežje, od javnega vodovoda ali od priključka s pitno vodo ter od možnega priključka na nizkonapetostno električno omrežje.
V primeru sklepa o stroških upravnega spora, zoper katerega je dovoljena pritožba, je standard obrazloženosti glede na to, da gre za odločitev o stranski terjatvi, sicer nižji, kot se zahteva za obrazložitev odločbe o glavni stvari, vendar pa mora biti kljub temu tudi stroškovna odločitev obrazložena, tako da jo je mogoče preizkusiti. Če ni, gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka v upravnem sporu, zaradi katere je treba izpodbijano sodbo razveljaviti v vsakem primeru.