odgovornost za škodo od nevarne stvari in nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - nesreča pri delu - padec z lestve - delo na višini
Pravila o objektivni odgovornosti se uporabljajo samo takrat, ko nevarnost ni posledica nedopustnega ravnanja nosilca dejavnosti ali nepravilnega dela oškodovanca. Podlaga objektivne odgovornosti niso stvari ali dejavnosti, ki postanejo nevarne šele zaradi nepravilnega načina njihovega uporabljanja oz. opravljanja, niso pa nevarne že same po sebi.
ZUS-1 člen 32, 32/2. ZTuj-2 člen 65, 65/4, 65/5, 66.
začasna odredba - odstranitev tujca iz države - družinsko življenje - prepoved vstopa v državo - težko popravljiva škoda - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - načelo sorazmernosti - javna korist
Tožnik z ničemer ni izkazal, da bi bilo v primeru prisilne izvršitve izpodbijane odločbe prekomerno poseženo v pravico do družinskega življenja, ob sicer legitimnem interesu države, da izvaja ukrepe za zakonito in kontrolirano priseljevanje in preprečevanje nezakonitega priseljevanja in s tem zagotavljanje javnega reda.
Ob odmeri višine odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti je potrebno upoštevati vse objektivne (ugotovljena skaženost) in subjektivne okoliščine (vpliv skaženosti na duševno počutje oškodovanca/ke) konkretnega primera. Denarna odškodnina mora biti pravična, kar pomeni, da je primerljiva z odškodninami za podobno škodo, hkrati pa upošteva vse individualne značilnosti oškodovanca/ke.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 36, 36/1-6, 77, 82. ZDavP-2 člen 155. ZUP člen 293.
pritožba – davčna izvršba – upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto korist – ugotovitev višine dolga – konec postopka
Presoja izpodbijanega sklepa pomeni presojo zakonitosti vseh že izvedenih dejanj izvršbe v ugotovljeni višini. Tožnica ima pravno zavarovan interes, da v obravnavanem upravnem sporu izpodbija opravljena izvršilna dejanja v višini, ugotovljeni v izpodbijanem upravnem aktu, saj podaja dovoljene ugovore za presojo zakonitosti izvršenih dejanj izvršbe (prenehanje obveznosti, zastaranje).
URS člen 2, 14, 155. ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDavP-2 člen 96, 99, 99/1, 418, 418/1, 418/2, 418/3. ZUP člen 6.
dovoljena revizija - obresti od neupravičeno odmerjenega in plačanega davka - obrestna mera, veljavna v času izdaje odločbe - načelo zakonitosti - prepoved retroaktivnosti - prepoved reformatio in peius
Davčna organa in sodišča prve stopnje so po presoji Vrhovnega sodišča določbo tretjega odstavka 418. člena ZDavP-2 uporabili pravilno.
Določba tretjega odstavka 418. člena ZDavP-2 namreč napotuje na uporabo določb ZDavP-2, tudi materialnopravnih, torej tudi na uporabo določb, ki določajo obrestno mero zamudnih obresti. Ta je določena v 96. členu ZDavP-2 in nanjo napotuje prvi odstavek 99. člena ZDavP-2, ki določa, da zavezancu za davek pripadajo od neupravičeno odmerjenega in plačanega, preveč odmerjenega in plačanega ali neupravičeno nevrnjenega davka obresti, ki se obračunajo v skladu s 96. členom tega zakona.
V skladu z načelom zakonitosti (6. člen Zakona o splošnem upravnem postopku) se pri odločanju praviloma uporabi predpis, ki velja v času odločanja na prvi stopnji. V času odločanja o revidentkinem zahtevku za vrnitev obresti je veljal ZDavP-2, ki je v prvem odstavku 96. člena določal 0,0247 odstotno dnevno obrestno mero.
spor o pristojnosti – nedopustnost izvršbe – izključna krajevna pristojnost
Za pravdni postopek zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe, ki je eden izmed sporov, ki nastajajo med izvršilnim postopkom, je po 63. členu ZPP izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi izvršilni postopek.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - trditveno in dokazno breme - neupravičena pridobitev - uporabnina - obogatitev in prikrajšanje - novi dokazi – pomembno pravno vprašanje
Neutemeljenost predloga, saj ne gre za vprašanje, ki bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
ZUS-1 člen 51, 51/2, 52, 59, 59/2, 71, 75, 75/4. ZDavP-2 člen 95, 125, 125/1. ZUP člen 129, 129/1-4, 225, 225/1. ZIN člen 28. Slovenski računovodski standardi (1993) standard 18, 18-7. Slovenski računovodski standardi (2001) standard 18, 18-20, 18-21, 18-44.
dovoljena revizija - davek od dohodkov pravnih oseb - res iudicata - upravna zadeva - davčni inšpekcijski nadzor - metoda upoštevanja prihodkov - pogodba o zastopanju - valutna klavzula - tečaj - datum oprave storitve - obresti - zastaranje - procesne kršitve - zaslišanje - izvedba dokazov - obrazložitev sodišča prve stopnje
V obravnavani zadevi ne gre za že razsojeno zadevo (res iudicata), saj iz odločbe tožene stranke z dne 1. 10. 2007 ne izhaja naložitev določene obveznosti ali priznanje določene pravice, kar pomeni, da z navedeno odločbo o upravni zadevi ni bilo materialno pravnomočno odločeno o upravnem razmerju, odpravljena pa je bila odločba organa prve stopnje, ki je to razmerje urejala, skupaj z vsemi njenimi pravnimi posledicami. Vrhovno sodišče tudi ugotavlja, da ker se upravni postopek za leto 2004 ni vodil, tudi ni mogel biti pravnomočno končan.
Ker revidentka prvostopnemu upravnemu organu ni predložila dokazil, na podlagi katerih bi se prihodek lahko upošteval po metodi stopnje dokončanosti del, je prvostopni upravni organ pravilno uporabil metodo izpolnitve pogodbe, in je prihodke (razliko avansa, ki še ni bila poračunana), upošteval kot prihodke za leto 2004, ko je bila pogodba izpolnjena.
Vrhovno sodišče ugotavlja, da sta se stranki s tem, ko sta v pogodbo vpisali ceno in obroke v tuji valuti, vsebinsko dogovorili za valutno klavzulo, zato je upravni organ prve stopnje prejeti znesek predplačila pravilno pretvoril v DEM.
PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - UPRAVNI SPOR
VS4002374
Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah 139/2004 člen 1, 21, 21/2, 21/3, 21/4. ZPOmK-1 člen 24, 24/2, 42, 45, 45/2, 45/4, 45/5, 55, 55/2, 58. ZUS-1 člen 16, 16/1, 17, 17/1, 27, 27/1-2, 27/3, 33, 33/1-2, 36, 36/1-3, 36/1-4, 36/1-5. ZUP člen 237, 237/2-7.
varstvo konkurence - prepoved izvedbe prenosa lastništva delnic - prepoved uresničevanja premoženjskih pravic - postopek presoje koncentracije - postopek presoje koncentracije po uradni dolžnosti - pristojnost za presojo koncentracije - koncentracija z razsežnostjo skupnosti - pristojnost za vodenje postopka presoje skladnosti koncentracije - izključna pristojnost Komisije za presojo koncentracije z razsežnostjo Skupnosti - ugotovitvena tožba - ugotovitvena sodba - pravna korist za ugotovitveno sodbo - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - 1
V primeru, ko koncentracija izpolnjuje tako merila iz 42. člena ZPOmK-1 kot tudi merila iz 1. člena Uredbe ES o združitvah, se za koncentracijo uporabi Uredba ES o združitvah. To izhaja iz določbe prvega pododstavka tretjega odstavka 21. člena Uredbe ES o združitvah, ki prepoveduje državam članicam, da uporabijo nacionalno pravo o konkurenci za koncentracije z razsežnostjo Skupnosti.
Ta prepoved pa ne pomeni zgolj prepovedi izdajanja odločb o skladnosti koncentracij s pravom Skupnosti. Iz sodbe Sodišča prve stopnje v zadevi Endesa proti Komisiji Evropskih skupnosti namreč izhaja, da je prepoved državam članicam, da za koncentracije z razsežnostjo Skupnosti uporabijo svoje nacionalno pravo o konkurenci, v funkciji zagotavljanja izključne pristojnosti Evropske komisije za presojo koncentracij z razsežnostjo Skupnosti. Sodišče prve stopnje je namreč razložilo, da je prepoved državam članicam, da za koncentracije z razsežnostjo Skupnosti uporabijo svoje nacionalno pravo, povezana z izključno pristojnostjo Evropske komisije za pregled združljivosti koncentracije.
Nacionalni organ za varstvo konkurence, ki mu je priglašena koncentracija, je dolžan preveriti, ali priglašena mu koncentracija nima razsežnosti Skupnosti. Če je Urad to dolžan preverjati v primeru priglašene mu koncentracije, je enako dolžan storiti tudi v primerih, ko začne postopek presoje koncentracije po uradni dolžnosti (drugi odstavek 45. člena ZPOmK-1) in sprejme začasne ukrepe (drugi stavek petega odstavka 45. člena ZPOmK-1). Tudi v primeru začetka postopka presoje koncentracije po uradni dolžnosti je tako pristojnost Urada omejena le na tiste koncentracije, ki nimajo razsežnosti Skupnosti.
Iz sodne prakse Sodišča Evropske unije izhaja, da je treba pristojnost Evropske komisije za odločanje o koncentraciji za celotno trajanje postopka ugotoviti na določen datum. Glede na to, da ima obveznost priglasitve koncentracije osrednje mesto v sistemu nadzora nad koncentracijami, je tedaj še Sodišče Evropskih skupnosti odločilo, da mora biti časovna točka, v kateri se presoja pristojnost Evropske komisije, tesno povezana s priglasitvijo. Enako mora veljati tudi v nacionalnem sistemu nadzora nad koncentracijami, saj je pristojnost nacionalnega organa za varstvo konkurence pogojena z nepristojnostjo Evropske komisije. Konkretni postopek presoje koncentracije se je začel po uradni dolžnosti; zato se kot primerna časovna točka, v kateri se presoja pristojnost Urada za odločanje o koncentraciji, ponuja datum, ko Urad začne postopek presoje skladnosti koncentracije po uradni dolžnosti. Iz tega sledi, da si Urad z naknadnimi spremembami v koncentraciji udeleženih podjetij ne more pridobiti pristojnosti, ki je na dan izdaje Sklepa o uvedbi postopka presoje koncentracije ni imel.
imenovanje notarja - izbira ministra - izbirna pravica - izpolnjevanje pogojev za imenovanje na notarsko mesto
Vrhovno sodišče ugotavlja, da so bila v dosedanjem postopku, ne da bi se sicer samo spuščalo v vprašanje, ali v postopku ugotovljen obseg in vrsta dela, ki ga je opravila stranka z interesom pri notarju B. B., zadostuje za izpolnjevanje pogoja iz 5. točke prvega odstavka 8. člena ZN, saj to vprašanje ni vprašanje zakonitosti izpodbijanega akta, temveč strokovne ocene, ki jo je Notarska zbornica opravila, preverjana vsa sporna dejstva, in so bili na ta način napotki Vrhovnega sodišča, dani v predhodnem postopku, upoštevani.
Ker tožnik ni dokazal niti, da bi bila stranka z interesom pri notarju zaposlena le fiktivno, niti tega, da stranka z interesom ni opravila niti obsega dela, ki ga je navedla in ga je potrdil notar B. B., ter da je na pritožbene navedbe, vsebinsko enake dosedanjim tožnikovim pritožbenim in tožbenim navedbam, ustrezno odgovorilo že sodišče prve stopnje, je Vrhovno sodišče tožnikovo pritožbo zavrnilo na podlagi 76. člena ZUS-1.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča – nepravdni postopek – odvzem poslovne sposobnosti
Če bi v zadevi odločalo stvarno in krajevno pristojnost sodišče, ki je zaradi domnevne udeleženčeve značajske napake, ki vpliva na njegovo psihofizično stanje, sprožilo nepravdni postopek, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
Tožnik se je izrecno skliceval na neupravičeno obogatitev toženke zaradi njegovih vlaganj v poslovni prostor v višini 23.145,710,00 SIT tako v prejšnjem kot v obravnavanem postopku, kar pomeni, da je bila trditvena podlaga v obeh primerih enaka, enaka pa sta bila tudi tožbena zahtevka.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Določba 424. člena ZKP nalaga strankam, da navedejo razloge in okoliščine, ki opredeljujejo in utemeljujejo uveljavljano kršitev zakona, kar je pogoj za to, da bo sodišče lahko preizkusilo utemeljenost zahteve za varstvo zakonitosti.
OZ člen 190, 190/1, 198. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist – skupno premoženje - uporabnina - preživnina - moralna načela - dolžnost preživljanja kot razlog za izključitev zahtevka za plačilo uporabnine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Sodišče pri sojenju upošteva moralna načela zgolj, če ima za to zakonsko pooblastilo, ki pa ga v primeru pravde zaradi plačila uporabnine na podlagi 198. člena v zvezi s 190. členom OZ nima. To, da je tožnik dolžan preživljati toženko, ne pomeni, da ji je dolžan nuditi brezplačno stanovanje oz. da sam ne sme uporabljati stanovanja, ki je v solasti pravdnih strank, in da tudi ne sme zahtevati plačila najemnine oz. uporabnine za sorazmerni del.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 922, 977. KZ člen 325, 325/1. Splošni pogoji nezgodnega zavarovanja oseb AUVB 95 člen 16, 16-5.
dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - zavarovalni primer - osebno zavarovanje - nezgodno zavarovanje - pogodbena izključitev nevarnosti - splošni pogoji zavarovanja - nezgoda pri poskusu ali storitvi kaznivega dejanja s strani zavarovanca - prometna nesreča – kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obseg obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje
Sodišče je revizijo dopustilo glede pravnega vprašanja, ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno presodili, da je konkretna nezgoda izključena iz zavarovanja.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - uporabno dovoljenje - sanacija stanovanja po požaru - mansarda - gradbeno dovoljenje - restriktivna razlaga zakona - izjema - uporabno dovoljenje za del objekta - etažna lastnina
Sanacije stanovanja po požaru ni mogoče obravnavati kot gradnjo iz četrtega odstavka 1. člena ZGO-1, ampak kot poseg, ki ga urejajo določbe o vzdrževanju objekta (če gre le za obnovo pogorelega stanovanja v smislu točke 10.1 prvega odstavka 2. člena ZGO-1) oziroma o rekonstrukciji objekta (če obnova presega okvire iz citirane točke).
Za rekonstrukcijo mansardnega stanovanja mora revidentka pridobiti gradbeno dovoljenje, ki bo potem podlaga za izdajo uporabnega dovoljenja.
ZBPP člen 24, 24/2, 24/3. ZFPPIPP člen 382, 382/1, 397, 398.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – brezplačna pravna pomoč za osebni stečaj – očitna nerazumnost zadeve – objektivni pogoj za brezplačno pravno pomoč – obstoj premoženja – odpust obveznosti – namen osebnega stečaja in odpusta obveznosti – obseg presoje organa za brezplačno pravno pomoč
Ker je postopek osebnega stečaja urejen kot en postopek, znotraj katerega je kot poseben postopek predviden tudi postopek odpusta obveznosti, mora organ za BPP pri presoji vsake posamične prošnje za brezplačno pravno pomoč za osebni stečaj upoštevati, da je razumnost predloga osebnega stečaja (lahko) tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžniku in doseganju pravnih učinkov le-tega, pri čemer pa neobstoj premoženja dolžnika po določbah ZFPPIPP ni ovira za vodenje in (uspešen) zaključek odpusta obveznosti dolžniku. Na presojo razumnosti začetka osebnega stečaja tudi ne more vplivati okoliščina, da prosilec v predlogu osebnega stečaja odpusta obveznosti (še) ni predlagal, saj se navedeni predlog lahko vloži do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja.
Zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč za začetek osebnega stečaja zaradi neobstoja premoženja prosilca (dolžnika) je v nasprotju z interesi, ki se zasledujejo z institutom brezplačne pravne pomoči (zagotovitev pravice do socialne države in načela enakosti), kot tudi z interesi, ki se zasledujejo v osebnem stečaju, katerega del je (lahko) tudi odločanje o odpustu obveznosti.