Tudi v primeru, da bi tožnica skupaj s tožbo predložila dokazila, da ji je delovno razmerje pri toženki prenehalo na zatrjevani datum, bi sodišče prve stopnje tožbo zavrglo že kot prepozno, saj je v tem primeru rok skladno z določbo 200. člena ZDR-1 potekel že konec oktobra v letu 2009.
MKPI člen 3a. URS člen 2, 34, 35, 52. DZ člen 239, 239/2, 239/3, 263.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbništvo nad odraslo osebo - namen skrbništva - varovanje pravic in pravnih koristi - izbira skrbnika - naloge skrbnika - omejitev poslovne sposobnosti - veljavnost pravnih poslov
Postavitev posameznika pod skrbništvo in določitev nalog, ki naj jih v imenu in za račun varovanca opravlja skrbnik, ne pomeni samodejnega odvzema poslovne sposobnosti varovancu. Če torej sodišče določi, da je naloga skrbnika razpolagati z varovančevimi dohodki, to samo po sebi ne pomeni, da je to isto razpolaganje varovancu samemu prepovedano. Oseba z oviranostjo pri razsojanju pa lahko glede na konkretne okoliščine svojega primera potrebuje globljo zaščito. Takšno, da ji sodišče tudi omeji pravico samostojnih ravnanj na področju, ki ga je poverilo skrbniku (z drugimi besedami: omeji poslovno sposobnost, tako da sme varovanec določena ravnanja opravljati le z dovoljenjem skrbnika ali da jih sme opravljati le skrbnik). To stori sodišče, kadar ugotovi obstoj realne nevarnosti, da bo varovanec mimo skrbnika samostojno vstopal v pravna razmerja in si s tem povzročil resno osebno ali premoženjsko škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI ZAVODI
VDS00086088
ZDR-1 člen 44. ZPP člen 44, 44/2.
dejansko opravljanje drugega dela - ustrezno plačilo - načelo pacta sunt servanda - plačilo za delo - stroški postopka - vrednost spornega predmeta
Delavec je upravičen do plače tistega delovnega mesta, katerega delo mora dejansko opravljati in je delovno mesto višje vrednoteno kot tisto, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Stališče, da delavec zaradi spoštovanja načela pacta sunt servanda ni upravičen do plačila za dejansko opravljeno delo, kljub temu, da mu delodajalec ni zagotavljal dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi oziroma mu je mimo sklenjene pogodbe o zaposlitvi odrejal dela in naloge višje vrednotenega delovnega mesta, bi bilo v nasprotju z delodajalčevo obveznostjo ustreznega plačila za opravljeno delo (44. člen ZDR-1).
Tožena stranka oceni višine spornega predmeta ni ugovarjala. Sodišče prve stopnje je posledično pri odmeri stroškov postopka pravilno upoštevalo vrednost spornega predmeta, kot jo je ocenil in obrazložil tožnik (drugi odstavek 44. člena ZPP).
ZPP člen 254. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
stroški izvedenca - dopolnilno izvedensko mnenje - nagrada za študij spisa - dodatna dokumentacija
Ne iz izvedenskega mnenja ne iz sklepa sodišča ni razvidno, da je bila sodni izvedenki posredovana nova dokumentacija, ki bi zahtevala študij in posledično priznanje nagrade za študij nove dokumentacije,
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00084570
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/3. ZFPPIPP člen 269, 270, 271, 385, 386, 391.
zavarovanje terjatve z začasno odredbo - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - izpodbijanje dejanj v stečaju - subjektivni pogoj izpodbojnosti - povezane osebe - insolventnost
Izpodbojna so tista pravna dejanja stečajnega dolžnika, ki so izvedena v obdobju izpodbojnosti in je posledica takega dejanja zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno (objektivni pogoj izpodbojnosti) ter če je oseba, v korist katere je bilo tako dejanje opravljeno, takrat, ko je bilo opravljeno, vedela ali bi morala vedeti za dolžnikovo insolventnost (subjektivni pogoj izpodbojnosti). Obstoj subjektivnega pogoja izpodbojnosti je potrebno dokazovati, razen v primerih, ko se ta, ker gre za povezane osebe, šteje za izpolnjenega. V skladu s stališčem pravne teorije in sodne prakse predstavlja insolventnost stečajnega dolžnika v času opravljenega izpodbijanega dejanja dodaten pogoj za uspešno izpodbijanje pravdnih dejanj stečajnega dolžnika.
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00086099
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118, 118/1. ZPP člen 8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - policist - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - predlog za sodno razvezo - kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let
Niso podane okoliščine in interesi obeh pogodbenih strank v smislu prvega odstavka 118. člena ZDR-1, zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče. Toženka je predlog utemeljevala le z ravnanji, ki jih je tožniku očitala v izredni odpovedi. Teh ni dokazala, s sklicevanjem na naravo očitanih dejanj pa ne more utemeljiti sodne razveze.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7. SPZ člen 72. OZ člen 140, 140/1. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ( Rim II ) člen 4, 4/2.
zahteva za plačilo odškodnine - skupni lastniki - materialna škoda na vozilu - civilnopravno razmerje z mednarodnim elementom - dolžno ravnanje
Skladno z določili Uredbe (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II) je sodišče prve stopnje za presojo zadeve pravilno uporabilo slovensko materialno pravo.
Skupni lastniki so dolžni skupno in sporazumno skrbeti za predmet skupne lastnine. To izhaja tako iz določila 72. člena SPZ kot tudi iz smiselne uporabe določil OZ o skupnosti in 69. člena DZ. Če se glede uporabe in upravljanja tega premoženja ne morejo sporazumeti, OZ v drugem odstavku 1005. člena predvideva možnost sprožitve nepravdnega postopka, v katerem sodišče imenuje upravitelja, ki odloča o skupnih zadevah. S tem bi tožnik lahko preprečil propadanje vozila in nastanek škode.
Tožnik je s svojim pasivnim ravnanjem konkludentno privolil v nastanek škode.
S kršitvijo svojega dolžnega ravnanja glede skupne stvari je na svojo škodo toženki dovolil, da je ta opustila svojo dolžnost oziroma privolil v dejanje, ki posega v njegove pravice. S tem pa je podan zakonski dejanski stan iz prvega odstavka 140. člena OZ.
delitev skupnega premoženja - napotitev na pravdo zaradi spora o predmetu delitve - spor o predmetu delitve - prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari - spor o obsegu skupnega premoženja
Po določbi drugega odstavka 155. člena ZNP-1 odloči sodišče o delitvi skupnega premoženja v nepravdnem postopku, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in o velikosti njihovih deležev. Če pa je med udeleženci spor o predmetu delitve ali velikosti njihovih deležev, sodišče v skladu z 9. členom ZNP-1 prekine nepravdni postopek in jih napoti, da v določenem roku sprožijo pravdni postopek za rešitev tega vprašanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00084943
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7,7/1. URS člen 22. OZ člen 6, 87, 87/1, 111, 111/3, 193, 198, 299, 346, 352, 352/3, 366, 378. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9, 21, 21/3. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14. ZVPot člen 22, 22/4, 24, 24/1, 24/1-3.
kreditna pogodba v CHF - tipska pogodba - ničnost kreditne pogodbe - valutna klavzula v CHF - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - pojasnilna dolžnost banke - slaba vera banke - zastaranje kondikcijskega zahtevka - začetek teka zastaralnega roka - splošni petletni zastaralni rok - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - tek zakonskih zamudnih obresti
Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz splošnega petletnega zastaralnega roka (346. člen in tretji odstavek 352. člena OZ), pri začetku teka zastaranja roka (366. člen OZ) pa je pravilno upoštevalo merila iz sodne prakse SEU, ki jih je povzelo Vrhovno sodišče RS v precedenčni odločbi II Ips 14/2020 z dne 6. 11. 2020 in kasneje še v II Ips 67/2021 z dne 21. 7. 2021.
Toženki je še pojasniti, da se po izrecni določbi tretjega odstavka 21. člena ZPotK za potrošniške pogodbe poleg ZPotK uporabljajo tudi določbe drugih predpisov, ki so za potrošnika ugodnejše. Tak predpis je ZVPot, ki ureja širši obseg pravic potrošnika oziroma obveznosti ponudnika, ki niso izrecno (drugače) urejene v ZpotK.
Sodišče druge stopnje zavzema stališče, da je toženka prišla v zamudo z izpolnitvijo obveznosti z vložitvijo tožbe, saj predhodno tožnika od nje nista zahtevala vrnitve preveč plačanega denarja.
sodna taksa za ugovor - pobotni ugovor - nastanek taksne obveznosti - opredelitev vrednosti tožbenega zahtevka - nov plačilni nalog - načelo prepovedi reformatio in peius
Sodišče prve stopnje je sodno takso za ugovor zaradi pobota pravilno odmerilo od vrednosti v pobot uveljavljene terjatve.
Prepoved poslabšanja za taksnega zavezanca v postopku odmere takse, ko nasprotna stranka sploh ne nastopa, ne pride v poštev.
obnova postopka - zahteva za obnovo kazenskega postopka - nova dejstva in dokazi - nekonkretizirane navedbe - zavrženje zahteve za obnovo kazenskega postopka
Na pritožbene navedbe glede 1. priče B. B., kateri naj bi se ukvarjal s sumljivimi posli, bil imetnik sumljivega premoženja, utajeval davke in ravnal pri oddaji stanovanj tudi v nasprotju z minimalnimi bivanjskimi standardi, ob tem pa naj bi ta priča obsojencu po telefonu grozila in bila zaradi tega prijavljena na policijo; 2. priče C. C., katere osebne okoliščine naj bi izkazovale njeno splošno nezanesljivost; ter 3. priče D. D., ki naj bi se nahajala v kritičnem času v povsem drugem delu stavbe kot obsojenec, sodišče druge stopnje odgovarja, da ne presegajo obsojencu lastnih dokaznih zaključkov v zvezi z realiziranim dokaznim postopkom, ki so po vsebini nasprotni dokazni presoji v pravnomočni sodbi.
ZIZ člen 58, 58/5, 224, 266, 266/1. ZArbit člen 12. ZPP člen 11.
začasna odredba - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - obveznost opustitve - prepoved unovčenja bančne garancije - krajevna pristojnost - krajevna pristojnost v postopku zavarovanja z začasno odredbo - kraj izpolnitve obveznosti - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - ugovor krajevne nepristojnosti - sklep o ugovoru - izrek sodišča za krajevno nepristojno
O predlogih za izdajo začasnih odredb, vloženih pred začetkom spora, o katerem bo sodišče odločalo po pravilih v gospodarskih sporih, oziroma v zadevah, v katerih je dogovorjena arbitražna pristojnost, odločajo okrožna sodišča. Katero okrožno sodišče je krajevno pristojno, se presoja glede na vsebino predlagane začasne odredbe.
Če je vsebina predlagane začasne odredbe v prepovedi (obveznosti opustitve) ravnanj dolžnika, se krajevna pristojnost določa po kraju izpolnitve te obveznosti. V primeru prepovedi unovčenja bančne garancije je to kraj, kjer bi se unovčenje sicer opravilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00084578
ZPP člen 454, 454/2. OZ člen 639, 639/3, 640, 660.
gospodarski spor majhne vrednosti - narok v sporih majhne vrednosti - gradbena pogodba - podjemna pogodba - jamčevanje za stvarne napake - jamčevalni zahtevki glede opravljenih del - znižanje plačila zaradi stvarnih napak
Znižanja plačila ni dopustno opredeliti z vsoto stroškov, ki so potrebni za odpravo napake, ampak je kriterij znižanja plačila sorazmerje (ne razlika) vrednosti izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako.
Dokazni predlog "kot do sedaj predlagani dokazi" ne predstavlja substanciranega dokaznega predloga.
Ni mogoče šteti, da dokazni predlogi za zaslišanje strank in prič pomenijo zahtevo za izvedbo naroka. Stranka mora izvedbo naroka zahtevati izrecno.
osnovni pravni položaj - sprememba osnovnega položaja - skupni del stavbe - posamezni del stavbe - hipoteka - prenos hipoteke - pogoji za vpis - podlaga za vpis
Ne SPZ in tudi ne ZZK-1 ne nalagata zemljiškoknjižnemu sodišču, da po uradni dolžnosti, v primeru, ko skupni del stavb pridobi z vpisom – vpis novih osnovnih pravnih položajev, drug status, prenese izvedeno pravico, hipoteko, ki je bila vpisana kot omejitev le pri posameznih delih stavb.
ZNP-1 člen 22, 22/1, 26, 32, 32/1, 45, 45/2, 45/3.
preživnina - sprememba višine preživnine - zvišanje preživnine - znižanje preživnine - izjava o umiku - predlog za nadaljevanje - opravljanje procesnih dejanj - sodelovanje otroka, ki je dopolnil 15 let, v postopku - subjekt postopka
Sodišče prve stopnje bi moralo pred izdajo izpodbijanega sklepa na podlagi 26. člena ZNP-1 omogočiti pritožnici, da se kot materialna udeleženka izjavi o umiku predloga prve predlagateljice glede zvišanja preživnine za pritožnico in ji dati možnost, da predlaga nadaljevanje postopka v zvezi s tem predlogom. Sodišče prve stopnje bi moralo tudi na podlagi drugega in tretjega odstavka 45. člena ZNP-1 omogočiti pritožnici, da kot udeleženka samostojno opravlja procesna dejanja. Ker je pritožnica med postopkom postala polnoletna, bi jo sodišče prve stopnje moralo vabiti na narok, na katerem je prvo predlagateljica v celoti umaknila predlog in ji (vsaj) na ta način dati možnost, da se izjavi glede nadaljevanja postopka v zvezi s predlogom prve predlagateljice za zvišanje preživnine in da se opredeli glede nasprotnega predloga.
OZ člen 5, 7, 561, 561/2, 561/3, 562, 562/1, 563, 563/1, 563/3.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - pogoji za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju - prevzem obveznosti - privolitev dediča - skupno življenje - neznosnost skupnega bivanja - spremenjene razmere - načelo vestnosti in poštenja - prepoved zlorabe pravic - neizpolnjevanje obveznosti
Zakon za privolitev dedičev ne zahteva posebne obličnosti, zato je privolitev k prevzemu obveznosti preživljalca lahko dana izrecno ali s konkludentnim ravnanjem (npr. dejanskim izpolnjevanjem obveznosti).
V pogodbi dogovorjene obveznosti ne zahtevajo skupnega življenja niti to v pogodbi ni izrecno dogovorjeno, tako da je zaključek sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru ne gre za skupno življenje in zato razloga neznosnosti skupnega življenja ne more biti, utemeljen.
Smrt prvotnega preživljalca sama po sebi ne pomeni spremembe pogodbenih razmer, ki bi upravičevala razvezo. Tudi ni res, da bistveno spremembo razmer (v taki meri, da postane izpolnitev pogodbe znatno otežkočena) predstavljata dejstvo, da so v pogodbi dogovorjene obveznosti osebne narave in dejstvo, da toženka ni izrecno prevzela pogodbenih obveznosti.
Preživljanec ne more enostransko zahtevati razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju, če je razlog za vzrok, ki ga zatrjuje kot podlago za razvezo pogodbe, njegovo lastno ravnanje.
pooblaščenec po zaposlitvi - pooblastilo na podlagi zakona - obseg pooblastil pooblaščenca po zaposlitvi - omejitve pooblastil pooblaščenca po zaposlitvi - pravilna izpolnitev obveznosti - pooblastilo za sklenitev prodajne pogodbe - pooblaščeni prodajalec - prodaja rabljenih osebnih vozil - nakup rabljenega vozila - izročitev predmeta pogodbe - dogovor o načinu plačila obveznosti - upravičenec za sprejem izpolnitve - pooblastilo za sprejem plačila - sprejem izpolnitve obveznosti - neobičajen način izpolnitve obveznosti - dogovor o drugačnem načinu izpolnitve - sporazum o nadomestni izpolnitvi - neobstoj pooblastila za sprejem kupnine - gotovinsko plačilo - pravice tretjih oseb - podpis zakonitega zastopnika pravne osebe - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih - procesna kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Namen instituta pooblaščenca po zaposlitvi je v varstvu pravic tretjih, zato bo omejitev pooblastila do tretje osebe veljavna le, če jo je pooblastitelj o tem posebej obvestil ali če je to navzven razvidno v njegovih poslovnih prostorih. Sicer je omejitev interne narave in se s sklicevanjem nanjo delodajalec odgovornosti za ravnanja svojih zaposlenih ne more razbremeniti.
Zgolj dejstvo, da je prodajalec pri posameznih dokumentih potreboval podpis zakonitega zastopnika in tega tudi pridobil, ne pomeni, da je bila stranka seznanjena z neobstojem pooblastila za sprejem izpolnitve.
skupno starševstvo - največja korist otroka - odločanje o stikih brez izvedeniškega mnenja
Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, da sta starša sposobna medsebojno komunicirati, o slednjem se je prepričalo z neposrednim zaslišanjem udeležencev, slednje pa izhaja tudi iz strokovnega mnenja CSD, je sodišče prve stopnje o stikih in skupnem starševstvu pravilno odločilo brez pritegnitve izvedenca v postopke.
odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog dolžnika - pogoji za odlog izvršbe
Izhajajoč iz predpostavke, da je treba institut odloga izvršbe tolmačiti restriktivno, je kot podlago za odlog izvršbe po 1. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ treba šteti le izredna pravna sredstva iz 26. poglavja ZPP. Pravice upnika do učinkovite izvršbe in s tem do učinkovitega sodnega varstva po 23. členu Ustave (kar je namen izvršilnega postopka) namreč ni dopustno omejevati s širjenjem izjeme, ki jo v izvršilnem postopku predstavlja odlog izvršbe. Vložitev ustavne pritožbe zato ni razlog za odlog izvršbe po 1. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ.
namen izvedbe postopka osebnega stečaja - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - pravni interes - odpust obveznosti - dolžnik nima premoženja
Predlog za odpust obveznosti lahko dolžnik sicer vloži do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja (398. člen ZFPPIPP), vendar zgolj zaradi hipotetične možnosti, da bo tak predlog tudi dejansko vložen, postopka osebnega stečaja ni mogoče začeti, če ne obstajajo možnosti, da bi bil dosežen vsaj primarni namen tega postopka.