invalidnost – pravnomočna odločitev – nastanek invalidnosti
Čeprav je pri tožniku do invalidnosti prišlo že dne 7. 3. 2002, ga zaradi zavrnjenih pravic iz invalidskega zavarovanja z odločbo, ki je postala pravnomočna dne 7. 4. 2008, ni mogoče razvrstiti v III. kategorijo invalidnosti in mu priznati pravic iz invalidskega zavarovanja za čas pred 8. 4. 2008, saj bi to pomenilo poseg v pravnomočno odločitev.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074559
ZASP člen 130, 130/1, 153, 153/1, 146, 146/1, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/1, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 185, 158/1, 185/1-2. OZ člen 131, 168, 168/1, 169, 190, 198. ZPP člen 311, 311/1, 318, 318/4. ZPreZP člen 11.
nadomestilo za javno priobčitev fonogramov – skupni sporazum – oblikovanje tarife – civilna kazen – neupravičena obogatitev – dolžnost mesečnega poročanja – zapadlost obveznosti – škoda zaradi iskanja kršitelja – neodpravljiva nesklepčnost – stroški opomina
Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Tožena stranka je bila uporabnik fonogramov, ki pogodbe s tožečo stranko ni sklenila. Tožeča stranka lahko zahteva na temelju neupravičene obogatitve le toliko, kolikor bi lahko zahtevala nadomestila po Sporazumu 2006.
Ker je pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim. Zato določbe Sporazuma 2006, ki kažejo na morebitni drugačni namen tožeče stranke na eni strani, in še drugih skleniteljev tega sporazuma na drugi strani, ne morejo vplivati ne na višino zahtevkov iz neupravičene obogatitve, ne na višino zahtevkov na temelju civilne kazni.
Dvakratne povrnitve škode tožeča stranka ne more zahtevati. To bi namreč nasprotovalo temeljnemu pravilu deliktnega prava, namreč da se lahko nadomesti le škoda in nič več od tega. V avtorskem pravu je bila napravljena izjema od tega pravila, ki je v tem, da lahko kolektivna organizacija zahteva dvakratnik nadomestila za uporabo avtorske pravice. Kadar je tako, prejme tožeča stranka poleg avtorju pripadajočega nadomestila za uporabo avtorske pravice dodatno še enak znesek, iz katerega lahko pokrije stroške odkrivanja kršitev.
Tožena stranka je imela možnost prijavo ločitvene pravice, ki je bila prerekana, umakniti že pred vložitvijo tožbe, ki je bila vložena 19.7.2011. Tega pa ni storila niti po objavi sklepa o preizkusu terjatev. Odločitev sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za uporabo določil 157. člena ZPP, saj tožena stranka ni dokazala, da ni dala povoda za tožbo, je pravilna.
ZASP člen 130, 146, 146/1, 153, 153/1, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/1, 158/2, 168. OZ člen 168, 168/1, 169, 190, 198.
nadomestilo za javno priobčitev fonogramov – skupni sporazum – oblikovanje tarife – enotna tarifa – civilna kazen – neupravičena obogatitev
Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Tožena stranka je bila uporabnik fonogramov, ki pogodbe s tožečo stranko ni sklenila. Tožeča stranka lahko zahteva na temelju neupravičene obogatitve le toliko, kolikor bi lahko zahtevala nadomestila po Sporazumu 2006.
Ker je pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim.
starostna pokojnina – zavarovalna doba – polovični delovni čas – informativni izračun pokojnine
Tožnik je bil del zavarovalne dobe kot družbenik in direktor družbe zavarovan za polovični delovni čas, zato se mu pri izračunu pokojninske osnove upošteva zavarovalna osnova za polovični delovni čas. Informativni izračun pokojnine ima naravo informativnega izračuna in nima nobenih pravnih posledic. Zato se tožnik neutemeljeno sklicuje na informativni izračun in uveljavlja, da se mu prizna višja pokojnina.
ZASP člen 130, 146, 146/1, 153, 153/1, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 168, 168/1, 168/2, 168/3. OZ člen 131, 168, 168/1, 169, 190, 198.
nadomestilo za javno priobčitev fonogramov – skupni sporazum – oblikovanje tarife – civilna kazen – neupravičena obogatitev – škoda zaradi iskanja kršitelja – neodpravljiva nesklepčnost
Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Tožena stranka je bila uporabnik fonogramov, ki pogodbe s tožečo stranko ni sklenila. Tožeča stranka lahko zahteva na temelju neupravičene obogatitve le toliko, kolikor bi lahko zahtevala nadomestila po Sporazumu 2006.
Ker je pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim. Zato določbe Sporazuma 2006, ki kažejo na morebitni drugačni namen tožeče stranke na eni strani, in še drugih skleniteljev tega sporazuma na drugi strani, ne morejo vplivati ne na višino zahtevkov iz neupravičene obogatitve, ne na višino zahtevkov na temelju civilne kazni.
Dvakratne povrnitve škode tožeča stranka ne more zahtevati. To bi namreč nasprotovalo temeljnemu pravilu deliktnega prava, namreč da se lahko nadomesti le škoda in nič več od tega. V avtorskem pravu je bila napravljena izjema od tega pravila, ki je v tem, da lahko kolektivna organizacija zahteva dvakratnik nadomestila za uporabo avtorske pravice. Kadar je tako, prejme tožeča stranka poleg avtorju pripadajočega nadomestila za uporabo avtorske pravice dodatno še enak znesek, iz katerega lahko pokrije stroške odkrivanja kršitev.
Iz določbe tretjega odstavka 83. člena ZDR o tem, da pri zagovoru lahko po pooblastilu delavca sodeluje predstavnik sindikata ali druga s strani delavca pooblaščena oseba, ne izhaja obveznost delodajalca, da delavca že v pisnem vabilu na zagovor opozori, da od delodajalca lahko zahteva, da o nameravani odpovedi obvesti sindikat, katerega član je. Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da naslov 83. člena ZDR „postopek pred odpovedjo s strani delodajalca“ ne pomeni, da bi moral delodajalec izvajati kakšen postopek s formalnimi odločitvami ter z vsemi procesnimi zagotovili in roki. Revizijsko sodišče je zavzelo stališče, da gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi, za katero veljajo splošna pravila odpovedi obligacijskih pogodb in tiste dodatne zahteve, ki jih ZDR določa zaradi varstva delavca kot šibkejše pogodbene stranke (zagotovitev zagovora in sodelovanje sindikata). Sklicevanje na sodelovanje sindikata se ne nanaša na to, da bi delodajalec moral delavca posebej opozoriti, da pri zagovoru lahko sodeluje predstavnik sindikata, temveč na to, da tega sodelovanja ne sme preprečevati in pa na obveznost delodajalca, da v skladu s prvim odstavkom 84. člena ZDR o nameravani redni ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obvesti sindikat, katerega član je delavec, če delavec tako zahteva.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-2a, 7/2, 68. ZPP člen 153, 153/1, 154.
izvedenina – plačnik
V socialnem sporu zaradi plačila odškodnine se glede stroškov postopka uporabljajo določbe ZPP. Plačilo predujma za postavitev sodnega izvedenca zato nosi tista stranka, ki je predlagala njegovo postavitev.
določitev pripadajočega zemljišča – predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – konkretizacija predloga – navedba zemljiške parcele in zemljiškoknjižnega lastnika – poziv na dopolnitev predloga – dokazovanje z izvedencem
Brez navedbe zemljiške parcele, na kateri naj se določi pripadajoče zemljišče, in brez podatkov o njenem zemljiškoknjižnem lastniku predloga ni mogoče obravnavati. Tudi po pravilih nepravdnega postopka, ki se subsidiarno uporabljajo v postopku za vzpostavitev etažne lastnine in določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, mora biti predlog, s katerim se začne postopek, ustrezno konkretiziran.
Dokazovanje z izvedencem je namenjeno ugotavljanju utemeljenosti predloga in ne njegovemu oblikovanju.
Tožnica je s krajšim delovnim časom štiri ure dnevno zmožna za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejena (prodajni zastopnik), zato se jo razvrsti v III. kategorijo invalidnosti s pravico do dela v krajšem delovnem času in do delne invalidske pokojnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076016
ZPP člen 319, 329. OZ člen 9.
pogodba o finančnem leasingu – podpis pogodbe o finančnem leasingu – zmota – izpolnitev pogodbenih obveznosti – krajevna pristojnost
Tožena stranka razen navedb in lastne izpovedbe, ki jo je med postopkom nekajkrat spremenila, ni predložila nobenega relevantnega dokaza, iz katerega bi sledilo, da je bila pogodba o finančnem leasingu podpisana v zmoti, oziroma, da je toženi sploh ni podpisal, niti da potrdila o prevzemu vozila ni podpisal, oziroma, da je bil ob podpisu tega potrdila zaveden v zmoto.
ZFPPIPP člen 296, 296/1, 296/5, 301. ZPP člen 181, 181/2, 343, 343/1, 343/4.
pravni interes za pritožbo upnika stečajnega dolžnika – dopustnost pritožbe - zavrženje pritožbe – prenehanje terjatve v pritožbenem postopku
Da bi tožeča stranka kot upnica stečajnega dolžnika ohranila pravni interes, da se ugotovi obstoj njene terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika, s tem pa tudi pravni interes, da pritožbeno sodišče meritorno odloči o njeni pritožbi, bi morala terjatev, ki jo uveljavlja v pravdi, v zakonskem roku treh mesecev od začetka stečajnega postopka prijaviti v stečajnem postopku.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076010
OZ člen 184.
plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo – smrt stranke – dediči – aktivna legitimacija dedičev – predmet zapuščine
Pravna prednica tožeče stranke je v tožbi uveljavljala plačilo odškodnine iz naslova nepremoženjske škode. Ker je pravna prednica tožeče stranke po vložitvi tožbe umrla, to pa je bilo pred izdajo sodbe sodišča prve stopnje, je z njeno smrtjo ugasnila pravica terjati odškodnino za nepremoženjsko škodo. Tožbeni zahtevek pokojne za nepremoženjsko škodo zato ni predmet zapuščine. Ker pravica terjati odškodnino za nepremoženjsko škodo ni prešla na dediče, tožniki kot dediči pokojne, nimajo aktivne legitimacije v tem pravdnem postopku.
Res je, da sta negatorni zahtevek in zahtevek na povračilo potrebnih in koristnih stroškov dobrovernega lastniškega posestnika urejena v stvarnopravnemu zakonu, vendar ne prvi ne drugi ne predstavljata zahtevka v zvezi s stvarno pravico na (ne)premičnini ali zahtevka zaradi motenja posesti.
Tožnica s tem, ko je namesto imetnika stanovanjske pravice plačala kupnino za odkup stanovanja, na stanovanju ni pridobila nobene stvarne pravice. Pridobiti je ni mogla niti z naknadno sklenitvijo predpogodbe o prodaji stanovanja, pri čemer glavna (prodajna) pogodba nikoli ni bila sklenjena. Tedanja lastnica je zato lahko veljavno razpolagala s stanovanjem tako, da ga je prodala tožencu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077735
OZ člen 111, 111/5, 120, 120/1, 120/3. ZPP člen 324, 324/3.
splošni pogoji poslovanja – seznanitev s splošnimi pogoji poslovanja – elektronsko poslovanje – opozorilna dolžnost – odločitev o pobotnem ugovoru
Dejstvo, da so splošni pogoji poslovanja tožene stranke objavljeni na njeni spletni strani, ne zadošča za zaključek, da so bili le-ti tožeči stranki znani oziroma bi ji morali biti znani, četudi je tožeča stranka za toženo stranko izvedela preko interneta. Pogodba med pravdnima strankama namreč ni bila sklenjena v okviru elektronskega poslovanja tožene stranke na trgu. Zato se je prvostopenjsko sodišče pravilno ukvarjalo z vprašanjem, ali je tožena stranka opozorila tožečo stranko na splošne pogoje.
udeleženci postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi
Lastnik zemljiške parcele, ki naj bi bila oz. se določa kot pripadajoče zemljišče k stavbi, mora sodelovati v postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi. Brez njegove udeležbe ni mogoče voditi postopka in določiti pripadajočega zemljišča.
V primeru, ko je predlagatelj postopka lastnik stavbe oz. njenega posameznega dela, mora udeležbo lastnika zemljišča, ki se določa kot pripadajoče zemljišče, zagotoviti na ta način, da ga navede kot nasprotnega udeleženca.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 13, 13/1, 34a, 34a/1, 34a/3.
taksna obveznost – nastanek taksne obveznosti - predlog za oprostitev plačila sodne takse – učinkovanje oprostitve plačila sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog
Taksna obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje nastane z vložitvijo tožbe, sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks pa učinkuje od dneva vložitve predloga in velja za takse za vse vloge in dejanja, za katere je taksna obveznost nastala tega dne ali kasneje. Četudi bi zatorej sodišče prve stopnje na podlagi s strani tožnice zatrjevanega drugačnega dejstvenega substrata ugodilo njenemu vnovičnem predlogu za oprostitev plačila sodne takse, takšna odločitev ne bi imela vpliva na dolžnost plačila že zapadle taksne obveznosti za postopek pred sodiščem prve stopnje. Ravno za to taksno obveznost pa je sodišče tožnici izdalo nov plačilni nalog.