Tožnica je s krajšim delovnim časom štiri ure dnevno zmožna za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejena (prodajni zastopnik), zato se jo razvrsti v III. kategorijo invalidnosti s pravico do dela v krajšem delovnem času in do delne invalidske pokojnine.
KPND člen 23. ZJU člen 16. OZ člen 3, 88. ZKolP člen 1. ZNOIP člen 1, 13, 13/1, 13/2, 27, 27/1, 27/1-2, 18. ZJF člen 1.
regres za letni dopust – podjetniška kolektivna pogodba
Tožena stranka je javni zavod, ki je v obveznem delu pokojninskega in invalidskega zavarovanja vključen v sistem javnih financ, od ustanovitve dalje pa se financira iz sredstev obveznega zavarovanja in iz drugih javnih virov, zato so omejitve iz ZNOIP, glede načina obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust, veljale tudi zanjo.
Po uveljavitvi ZNOIP (od 13. 3. 1993), ki je kot prisilni predpis omejil pogodbeno svobodo glede kolektivnega dogovarjanja o višini regresa za letni dopust tudi za delavce tožene stranke, se tožena stranka s sindikatom delavcev zavoda ni mogla več pravno veljavno dogovoriti za regres za letni dopust v višini, ki presega višino regresa za letni dopust, določeno z ZNOIP. Takšna določba v podjetniški kolektivni pogodbi je, če je sklenjena po uveljavitvi ZNOIP, nična.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074569
ZASP člen 130, 146, 146/1, 153, 153/1, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/1, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2. OZ člen 168, 168/1, 169, 190, 198. ZPP člen 311, 311/1, 318, 318/4.
nadomestilo za javno priobčitev fonogramov – skupni sporazum – oblikovanje tarife – civilna kazen – neupravičena obogatitev – dolžnost mesečnega poročanja – zapadlost obveznosti – škoda zaradi iskanja kršitelja – neodpravljiva nesklepčnost
Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Tožena stranka je bila uporabnik fonogramov, ki pogodbe s tožečo stranko ni sklenila. Tožeča stranka lahko zahteva na temelju neupravičene obogatitve le toliko, kolikor bi lahko zahtevala nadomestila po Sporazumu 2006.
Ker je pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim. Zato določbe Sporazuma 2006, ki kažejo na morebitni drugačni namen tožeče stranke na eni strani, in še drugih skleniteljev tega sporazuma na drugi strani, ne morejo vplivati ne na višino zahtevkov iz neupravičene obogatitve, ne na višino zahtevkov na temelju civilne kazni.
Dvakratne povrnitve škode tožeča stranka ne more zahtevati. To bi namreč nasprotovalo temeljnemu pravilu deliktnega prava, namreč da se lahko nadomesti le škoda in nič več od tega. V avtorskem pravu je bila napravljena izjema od tega pravila, ki je v tem, da lahko kolektivna organizacija zahteva dvakratnik nadomestila za uporabo avtorske pravice. Kadar je tako, prejme tožeča stranka poleg avtorju pripadajočega nadomestila za uporabo avtorske pravice dodatno še enak znesek, iz katerega lahko pokrije stroške odkrivanja kršitev.
Ker je bil prvi postopek pravnomočno ustavljen, je litispendenca odpadla ex tunc. Sodišče prve stopnje zato v cit. zadevi ni več moglo oziroma smelo zavreči tožbe z utemeljitvijo, da obstaja litispendenca, tudi če je bila ta tožba vložena kasneje. Sodišče prve stopnje tako z izdano zamudno sodbo ni odločilo o zahtevku, o katerem že teče pravda.
ZFPPIPP člen 103, 103/1, 103/4, 103/4-1, 233, 233/7, 294, 383, 383/1. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 5, 5/6, 22.
postopek osebnega stečaja – nagrada upravitelja – dodeljena brezplačna pravna pomoč za založitev predujma za začetek postopka osebnega stečaja – nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila – potrebnost otvoritvenega poročila
Glede na z zakonom predpisano obveznost izdelave otvoritvenega poročila, v določilih ZFPPIPP ni nobene podlage, ki bi omogočala sodišču prve stopnje, da presoja, ali je bila izdelava otvoritvenega poročila potrebna ali ne. Pravilen je zaključek, da upravitelju za izdelavo otvoritvenega poročila pripada nagrada, ki je določena v šestem odstavku 5. člena Pravilnika.
Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije člen 45.
pogodbena kazen – bruto – davki - prispevki
Od zneska pogodbene kazni je delodajalec dolžan odvesti še davke in prispevke (enako, kot npr. velja za znesek dosojene odškodnine za premoženjsko škodo). Enaka pravila za obračun in odvod davka in prispevkov veljajo tako glede plačila plače kot glede drugih izplačil iz oziroma v zvezi z delovnim razmerjem, razen tistih izplačil, ki se po zakonu izrecno ne vštevajo v davčno osnovo (npr. odškodnina za nepremoženjsko škodo). Glede na določila Zakona o dohodnini in Zakona o socialnih prispevkih je tožena stranka od zneska pogodbene kazni dolžna obračunati in odvesti davek in prispevke za socialno varnost in tožniku nakazati le za odvedene zneske znižani znesek, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Ugotovljeno stanje denarnih sredstev na transakcijskem računu tožnika izkazuje, da njegovo finančno stanje ni tako šibko, da bi bilo ob izgubi denarne socialne pomoči ogroženo njegovo preživetje in preživetje njegove družine. Ker tožnik ni izkazal nastanka težko nadomestljive škode oziroma tega, da bi mu z izvršitvijo izpodbijanih odločb toženca, da nima pravice do denarne socialne pomoči, nastala nepopravljiva škoda, niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, s katero bi se zadržalo izvršitev zavrnilnih odločb o denarni socialni pomoči.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Pri toženi stranki je bil podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici, ki je nastal z ukinitvijo uredništva leksikonov. S tem je prenehala potreba po delu delavcev, ki so opravljali delo v okviru tega uredništva, torej tudi tožnice.
Z ukinitvijo uredništva leksikonov in odločitvijo, da dela v tem uredništvu tožena stranka ne potrebuje več, je lahko prenehala potreba le po delu delavcev, ki so v tem uredništvu delali. Delo urednika v drugem uredništvu bi bilo za tožnico ustrezno in bi ga bila tožnica sposobna opravljati (po uvajanju oziroma dokvalifikaciji), prav tako bi ji ga bila tožena stranka, če bi bilo prosto oziroma če bi imela potrebe, tožnici dolžna ponuditi. Kljub navedenemu ni mogoče zaključiti, da so vsi uredniki pri toženi stranki medsebojno zamenljivi, tako da bi jih morala tožena stranka primerjati z uporabo kriterijev iz 18. člena panožne kolektivne pogodbe ter nato izbrati tistega, ki bo prejel odpoved, da bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
ZDR člen 73, 204, 204/3. Direktiva Sveta 2001/23/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 4, 4/2.
Solidarna odgovornost delodajalca prenosnika za terjatve delavca do delodajalca prevzemnika je določena v četrtem odstavku 73. člena ZDR. Delodajalec prenosnik je skupaj z delodajalcem prevzemnikom solidarno odgovoren za terjatve delavcev, nastale do datuma prenosa, ter za terjatve, nastale zaradi odpovedi delavca, če so se pri delodajalcu prevzemniku iz objektivnih razlogov poslabšale pravice iz pogodbe. Glede na to, da ni bila tožeča stranka tista, ki je zaradi poslabšanja pogojev odpovedala pogodbo o zaposlitvi, v danem primeru niso podani pogoji iz navedene določbe za solidarno odgovornost tožene stranke. Prav tako ni prišlo do sklenitve ustnega sporazuma o razširitvi odgovornosti na toženo stranko za terjatve delavcev, ki so nastale pri tej družbi, oziroma da bi bil sklenjen izrecen, pravno zavezujoč sporazum med toženo stranko (delodajalcem prenosnikom) in to družbo (delodajalcem prevzemnikom), na katerem bi temeljila solidarna odgovornost tožene stranke za terjatve, nastale po datumu prenosa, niti kaj takega ne izhaja iz sporazuma o prenehanju delovnega razmerja med pravdnima strankama. Tožena stranka (prenosnik) zato ne odgovarja za obveznost plačila odpravnine in regresa za letni dopust, ki bi jo delavcu ob prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja moral plačati delodajalec prevzemnik.
ZSPJS člen 16, 17, 18, 19, 20. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 1.
javni uslužbenec - ocena - zakonitost ocene
Sodišče je pri preizkusu pravilnosti ocene javnega uslužbenca omejeno izključno na presojo pravilnega vrednotenja posameznih kriterijev, ki so predpisani v Prilogi III Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede, in nikakor ne more nadomestiti subjektivne ocene nadrejenega o tem, kakšen je prispevek posameznega uradnika k delovanju organa, saj sodišče dela organa ne pozna. Zaradi tega v postopku dokazovanja večjo težo pripiše mnenju nadrejenega, ki pozna strokovno delo organa.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077713
ZASP člen 130, 147, 156, 156/2, 157, 157/4, 157/7, 158, 158/1, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/2, 168/3, 168/5. ZPP člen 311. ZPreZP-1 člen 14, 14/1.
javna priobčitev fonogramov – plačilo nadomestila kolektivni organizaciji – tarifa Zavoda – skupni sporazum o višini nadomestil – uporaba tarife – civilna kazen – dolžnost mesečnega poročanja – zapadlost dajatve – predpravdni stroški – stroški izterjave
Skupni sporazum mora obsegati tudi tarifo in med drugim okoliščine uporabe, zaradi katerih se plačilo avtorskega honorarja ali nadomestila po tarifi zviša, zniža ali oprosti. Pri oblikovanju tarife so pogodbene stranke skupnega sporazuma v veliki meri proste. Pri tem pa se morajo držati zakonskega okvira. Ta je, da lahko določijo različno nadomestilo glede na „okoliščine uporabe“. Plačevanje ali neplačevanje nadomestila pa ni ta okoliščina.
Tožeča stranka mora del nadomestila, ki ga izterja od uporabnikov za javno priobčitev fonogramov, nameniti tudi za pokrivanje stroškov poslovanja, med katere sodijo tudi predpravdni stroški.
ZASP člen 130, 146, 146/1, 153, 153/1, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/1, 158/2, 168. OZ člen 168, 168/1, 169, 190, 198.
nadomestilo za javno priobčitev fonogramov – skupni sporazum – oblikovanje tarife – enotna tarifa – civilna kazen – neupravičena obogatitev
Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Tožena stranka je bila uporabnik fonogramov, ki pogodbe s tožečo stranko ni sklenila. Tožeča stranka lahko zahteva na temelju neupravičene obogatitve le toliko, kolikor bi lahko zahtevala nadomestila po Sporazumu 2006.
Ker je pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068846
ZOZP člen 7, 21. OZ člen 142, 142/4, 151, 152, 152/4. ZPP člen 8.
regres zavarovalnice – izguba zavarovalnih pravic – odvzem vozila s strani nepooblaščene osebe – odgovornost staršev za otroke – odgovornost imetnika nevarne stvari – uporaba vozila s strani mladoletnika – dokazna ocena
Ker je v konkretnem primeru dokazni postopek pokazal, da toženka vozila ni prostovoljno izročila v uporabo svojemu mladoletnemu sinu, ni prišlo do kršitve zavarovalne pogodbe, zato je regresni zahtevek zoper njo na tej podlagi neutemeljen.
Ker toženka vozila ni zaupala v uporabo svojemu sinu, ni podana odgovornost imetnika nevarne stvari za škodo, ki nastane od nje. Ker je bilo toženki vozilo brez njene krivde odvzeto na protipraven način, za povzročeno škodo ne odgovarja.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 13, 13/1, 34a, 34a/1, 34a/3.
taksna obveznost – nastanek taksne obveznosti - predlog za oprostitev plačila sodne takse – učinkovanje oprostitve plačila sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog
Taksna obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje nastane z vložitvijo tožbe, sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks pa učinkuje od dneva vložitve predloga in velja za takse za vse vloge in dejanja, za katere je taksna obveznost nastala tega dne ali kasneje. Četudi bi zatorej sodišče prve stopnje na podlagi s strani tožnice zatrjevanega drugačnega dejstvenega substrata ugodilo njenemu vnovičnem predlogu za oprostitev plačila sodne takse, takšna odločitev ne bi imela vpliva na dolžnost plačila že zapadle taksne obveznosti za postopek pred sodiščem prve stopnje. Ravno za to taksno obveznost pa je sodišče tožnici izdalo nov plačilni nalog.
pogodba o trgovskem zastopanju – provizija – odpravnina – odpoved pogodbe brez odpovednega roka – razlaga pogodbenih določil – krivdno ravnanje zastopnika – kršitev dolžnosti zvestobe in lojalnosti – načelo vestnosti in poštenja
Že same besedne zveze „se šteje kot odpovedana“ ni mogoče razlagati drugače, kot da gre za odpoved brez odpovednega roka.
Tožnik se je angažiral pri sklepanju pogodb za druge zavarovalnice, s čimer je kršil dolžnost zvestobe in lojalnosti do tožene stranke. Takšno njegovo ravnanje predstavlja kršitev petega odstavka 807. člena OZ, 814. člena OZ in določb 2. člena pogodbe, kar dodatno utrjuje pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča, da tožnik ni upravičen do vtoževane odpravnine.
Negativne ugotovitvene tožbe ne vloži tisti, ki bi želeno pravno varstvo lahko dosegel z dajatveno tožbo, ampak njegov dolžnik. Kljub zapadlosti zahtevka je zanj negativna ugotovitvena tožba še vedno edino sredstvo, s katerim lahko doseže želeno pravno varstvo.
Dejstvo, da tožnica v drugi pravdi ugovarja ničnost pogodbene določbe, na kateri toženci v drugi pravdi, v kateri nastopajo kot tožniki, temeljijo svoj zahtevek, ji ne odvzema pravnega interesa, da s tožbo zahteva ugotovitev ničnosti te pogodbene določbe.
ZVPSBNO člen 4, 16, 16/3, 21. OZ člen 155, 189, 189/3, 376, 380, 381.
kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – premoženjska škoda – izgubljeni dobiček – premoženjska škoda zaradi neuporabe denarja – pravica do popolne odškodnine – zamudne obresti – procesne obresti
Premoženjska škoda zaradi kršite pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po ZVPSBNO se presoja po OZ-u in 4. členu in 16. členu ZVPSBNO. Ker je tožnik dokazal, da je gospodaril s svojim denarjem tako, da je redno vezal hranilne vloge na banki, zaradi predolgega sojenja pa je izkazal, da ni mogel s tem denarjem gospodariti od 1. 5. 2003 do 9. 7. 2007, ko je dolžnikov dolžnik plačal njegove plače, je izkazal s tem izgubo na zaslužku.
Na podlagi ugotovitev, da ni šlo za posebej komplicirane zadeve, da je bil tožnik aktiven in da je šlo celo za prednostne zadeve, bi zadeva morala biti rešena tako, da bi se postopek končal in tožnik prejel denar v dveh letih
pokojnikovo premoženje – predmet zapuščinskega postopka – pogodba o dosmrtnem preživljanju – vpis v zemljiško knjigo
Premoženje, s katerim je odplačno razpolagala pokojna V. V. za časa življenja in je jasno razvidno iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ne more biti predmet zapuščinskega postopka.
Četudi gre v primeru pogodbe o dosmrtnem preživljanju za pravni posel, s katerim se lastninska pravica pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo, a to ni razlog na podlagi katerega bi sodišče prve stopnje lahko sprejelo zaključek, da sodi sporna nepremičnina v zapuščino po pokojni V. V..
preložitev naroka – nenadna in nepredvidljiva bolezen – zaslišanje strank
Če je bil toženec 15.6.2011, ko je bilo zdravniško potrdilo izdano, bolan in nesposoben opravljati težja in srednje težka dela, odsvetovano pa mu je bilo izpostavljanje večjim stresom in psihičnim obremenitvam, to ne pomeni, da je šlo za nenadno in nepredvidljivo bolezensko stanje, ki bi sodišču omogočalo, da narok za glavno obravnavo preloži.
Če si na podlagi pomanjkljivih trditev toženec ni zagotovil pravice do izvedbe dokaza, mu je tudi sodišče ni moglo kršiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021453
KZ-1 člen 211, 211/1, 211/3. ZKP člen 169, 169/7, 402, 402/3.
zahteva za preiskavo – odškodovanec kot tožilec – kaznivo dejanje goljufije
Izhajajoč iz zakonskega opisa kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 je jasno, da oškodovanec ne more biti prikrajšan še preden je bil spravljen v zmoto oziroma je ta pogoj za njegovo prikrajšanje.