postopek poenostavljene prisilne poravnave - uporaba pravil o prisilni poravnavi - odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave - učinkovanje poenostavljene prisilne poravnave - posodobljen seznam terjatev - vsebina sklepa o potrditvi prisilne poravnave - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave
Poenostavljena prisilna poravnava, drugače kot redna prisilna poravnava, učinkuje samo za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev. To pa pomeni, da če ima upnik višjo terjatev od navedene v posodobljenem seznamu terjatev, na presežek te terjatve potrjena poenostavljena prisilna poravnava sploh ne bo učinkovala in jo bo lahko upnik izterjal v celoti. Sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave vsebuje le odločitev, da se potrdi prisilna poravnava, poleg tega pa mora biti v njem ugotovljena vsebina potrjene poenostavljene prisilne poravnave. V postopku poenostavljene prisilne poravnave sodišče dolžniku ne naloži, da mora upnikom plačati terjatve, ugotovljene v postopku prisilne poravnave.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - ugovor proti odpustu obveznosti - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - neplačilo obveznosti - pravica do pravnega sredstva
Upnica tudi v pritožbi izpostavlja ravnanja stečajne dolžnice vse od leta 1996 dalje. Vendar pa po izrecnem zakonskem določilu to obdobje ni relevantno za presojo zlorabe pravice do odpusta obveznosti, temveč je pomembno le obdobje zadnjih petih let pred uvedbo postopka osebnega stečaja. Samo dejstvo neplačila dolga, pri čemer upnica tudi v ničemer ne izkaže, da je dolžnica v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja razpolagala z zadostnim premoženjem za poplačilo terjatve, ne more predstavljati zlorabe pravice do odpusta obveznosti. To velja tudi za neplačilo v izvršilnem postopku. Dejstvo je, da se vsak dolžnik, ki predlaga odpust obveznosti hoče "znebiti obveznosti" do svojega upnika, kar pa ne predstavlja zlorabe pravice do odpusta obveznosti. Zakonodajalec se je namreč za ta institut odločil, da bi tudi prezadolženim dolžnikom omogočil nov začetek. Pravica do pravnega sredstva je ustavna pravica, zaradi česar vložitev pravnega sredstva ne more predstavljati zlorabe pravice od odpusta obveznosti.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek odpusta obveznosti - pravna dobrota - ugovor zoper odpust obveznosti - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - dolžnost sodelovanja - obveznost poročanja - aktivno iskanje zaposlitve - dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem - ustavitev postopka odpusta obveznosti
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnica ne sodeluje z upraviteljico in ji ne poroča o dejanjih, ki jih je opravila, da bi našla zaposlitev, s čimer je kršila določbe o dolžnosti sodelovanja iz 383b. člena ZFPPIPP in obveznosti poročanja iz 401. člena ZFPPIPP. Dolžnica je bila o svojih obveznosti v osebnem stečaju in postopku odpusta obveznosti podrobno seznanjena že na naroku za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti, prav gotovo pa je bila o teh obveznostih in posledicah njihovih kršitev dodatno konkretno poučena na naroku za obravnavo ugovora dne 28. 11. 29018. Da dolžnica svoje obveznosti pozna v svoji pritožbi tudi izrecno priznava. Očitno pa je, da ni izkoristila nove priložnosti, ki ji je bila dana, ko je upraviteljica umaknila (prvi) ugovor zoper odpust obveznosti, saj tudi po tem upraviteljice ni obveščala o svojih aktivnostih. Višje sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, ki je iz opisanih ravnanj dolžnice zaključilo, da imajo njena ravnanja značilnost nevestnih ali nepoštenih ravnanj, saj dolžnica ne izpolnjuje nobenih obveznosti, ki ji jih nalaga zakon v postopku osebnega stečaja in odpusta obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00025553
ZST-1 člen 34, 34/1, 34a, 34a/4, 34a/7. ZPP člen 328, 328/1
sklep o soglasju upravitelju za sklenitev pogodbe - pritožba zoper sklep - sodna taksa za pritožbo - rok za plačilo sodne takse - napaka na plačilnem nalogu
Pritožnik s pritožbenim očitkom, da sodišče popravnega sklepa ni izdalo, ne more uspeti. Plačilni nalog namreč lahko sodišče skladno s smiselno uporabo prvega odstavka 328. člena ZPP popravi kadarkoli, saj se glede na očitano pisno pomoto ne posega v samo vsebino izreka plačilnega naloga. Kadar je zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog vložena pritožba, pa ji sodišče ne ugodi, začne teči rok za plačilo takse naslednji dan po vročitvi sklepa, s katerim je bilo odločeno o pravnem sredstvu, na kar mora sodišče stranko opozoriti. Skladno s sedmim odstavkom v zvezi s četrtim odstavkom 34a. člena ZST-1 bi torej v obravnavanem primeru začel teči rok za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep o soglasju za oddajo nepremičnin v najem šele naslednji dan po prejemu tega sklepa, s katerim je bilo (pravnomočno) odločeno o ugovoru pritožnika zoper plačilni nalog. Vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodno takso za pritožbo proti sklepu o izdaji soglasja za oddajo premoženja stečajnega dolžnika v najem dne 18. 7. 2019 plačal za taksnega zavezanca upnik A. d. o. o., zato opozorilo o začetku teka roka za plačilo sodne takse v tem sklepu ni več potrebno.
ZFPPIPP člen 126, 126/1, 299, 299/5, 346. ZPP člen 343, 343/1, 343/4
oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem - nedopustnost pritožbe - izločitveni upnik - pravni interes za pritožbo
Kot izhaja iz pritožnikove prijave, je z njo uveljavljal svojo izločitveno pravico na mesu, ki pa je bilo na podlagi sklepa prvostopenjskega sodišča o nujni prodaji, prodano, ker je šlo za hitro pokvarljivo blago. Upravitelj utemeljeno opozarja, da bo imel pritožnik v primeru, če bo njegova izločitvena pravica priznana, pravico do kupnine, dosežene s prodajo blaga in ne bo poplačan iz stečajne mase v sorazmerju z ostalimi upniki. Tako se pokaže, da izpodbijani sklep v njegov pravni položaj ne posega, posledično pa s pritožbo zoper ta sklep drugačnega oziroma boljšega položaja zase pritožnik ne more doseči. Zato mu je kot upniku stečajnega dolžnika treba odreči pravni interes za pritožbo.
napotitev upnika na pravdo - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic
Ker upravitelj ni bil seznanjen s tem, ali upnikova terjatev še obstaja, je tako terjatev kot ločitveno pravico prerekal. Glede na njegovo obvestilo upniku, naj v primeru obstoja terjatve in ločitvene pravice le-to prijavi in nepravočasen upnikov odziv nanj s prijavo terjatve šele 4. 6. 2019, torej že po izdaji izpodbijanega sklepa, je upravitelj utemeljeno sklepal na prenehanje terjatve. Ker upnik terjatve in ločitvene pravice po obvestilu upravitelja ni prijavil in ker upravitelj ni razpolagal z dejstvi in dokazi o obstoju terjatve, je upoštevaje upraviteljevo prerekanje terjatve in ločitvene pravice po presoji pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče imelo podlago za napotitev pritožnika na pravdo v prvem in drugem odstavku 305. člena ZFPPIPP. V stečajnem postopku se namreč ne odloča o obstoju upnikove prerekane terjatve (in ločitvene pravice), ker je za to izrecno predviden drug postopek.
sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe - način prodaje - pogoji prodaje - obseg preizkusa izpodbijanega sklepa
Morebitno nestrinjanje z načinom prodaje in izklicno ceno, vse določeno v sklepu o dodatni prodaji z dne 2. 10. 2018, bi torej upnik lahko uveljavljal s pravnim sredstvom zoper ta sklep. Neupoštevno je zato v tej fazi postopka pritožbeno stališče, da pri prodaji nepremičnega premoženja niso bile upoštevane tržne razmere v Sloveniji, ker se je v drugi polovici leta 2018 bistveno povečalo povpraševanje za nakup nepremičnin.
Dolžnik je na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti navedel, da mu nihče ni povedal, kakšne so njegove obveznosti ter da je sedaj prišla na njegovega delodajalca tudi omejitev plače. Vendar pa ni oporekal trditvam upravitelja, da ga je najmanj v dopisih z dne 4. 11. 2016, 28. 11. 2018 in 27. 2. 2017 pozival k izpolnjevanju njegovih obveznosti. Poleg tega pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik prejel prvi sklep o izterjavi stalnih prejemkov z dne 18. 2. 2015, iz katerega jasno izhaja, da mora izplačevalec dolžnikove stalne prejemke, ki presegajo znesek minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost ter zneske, zarubljene s sklepom o izvršbi za izterjavo terjatev do stečajnega dolžnika, navedenih v 4. točki izreka sklepa, nakazovati v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja. Nedvomno je bil torej seznanjen s tem, da nima pravice do prejetih denarnih zneskov, ki presegajo zgoraj navedene zneske. Zato ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da je pravila stečajnega postopka razumel tako, da se mora oglašati na vprašanja upravitelja, kar naj bi tudi storil, ter da pri oškodovanju stečajne mase ni ravnal namerno, temveč ni zmogel razumeti, da mora biti v stečajnem postopku toliko aktiven. Iz zgoraj navedenega namreč izhaja, da je dolžnik moral vedeti, da mora o novi zaposlitvi obvestiti upravitelja ter da ni upravičen do celotnega zneska stalnih prejemkov, ki mu jih je izplačeval delodajalec.
ZFPPIPP člen 235, 235/2, 235/3. ZPP člen 133, 133/1
začetek stečajnega postopka - domneva o insolventnosti - vročitev dolžniku - vročitev na poslovnem naslovu
Povratnica je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar izhaja iz njene vsebine. Pritožnik vsebine povratnice niti ne izpodbija. Trdi le, da je bil njegov edini zakoniti zastopnik v tujini do 6. 4. 2019 ter da mu je bil predlog za začetek stečajnega postopka vročen na podlagi fikcije vročitve. Ne trdi pa, da na poslovnem naslovu dolžnika v času vročitve ni bilo nikogar, ki bi lahko prevzel pisanje. Ker dolžnik v roku 15 dni po prejemu predloga za začetek stečajnega postopka ni ugovarjal, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja, s pritožbo ne more izpodbiti domneve o insolventnosti, ki je nastopila na podlagi tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP.
ZFPPIPP člen 356. Pravilnik o spremembah Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2009) člen 5
predračun stroškov
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da so stroški pisarniškega poslovanja samo izdatki za poštne in telefonske storitve, za obrazce, za bančne storitve, za fotokopiranje in prepisovanje spisov, listin in dokumentacije ter podobni izdatki, ter da ostali stroški, ki jih upravitelj specificira kot amortizacijo pisarniške opreme izvirajo iz poslovanja upravitelja, ki opravlja pridobitno dejavnost in zanjo izdaja račune. Gre za stroške, ki jih upravitelj pokriva iz prejetih plačil za opravljene storitve. Ker ti stroški niso v neposredni povezavi s tem stečajnim postopkom, ne predstavljajo stroškov, do povračila katerih je upravitelj upravičen.
prodajna pogodba - predlog upravitelja - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - pogoji za vknjižbo - pravica do vpogleda v spis
Vsi predlogi upravitelja, vse vloge in listine, ki so vložene v stečajni spis, so upnikom dostopni, saj imajo ti pravico do vpogleda vanje. Zato niso utemeljene navedbe pritožnice, da so postopki in dokumenti, na podlagi katerih stečajni upravitelj predlaga sodišču izdajo sklepov, upnikom skriti in nedostopni ter da preglednost postopka ni zagotovljena. Pritožbeno sodišče po vpogledu v predlog upravitelja in priloge, ki jih je predlogu priložil, ugotavlja, da je upravitelj izkazal, da je kupec plačal celotno kupnino po prodajni pogodbi. Ker je tudi sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe postal pravnomočen, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo izpodbijani sklep, saj so bili za izdajo tega izpolnjeni vsi zakonski pogoji.
odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - pritožba zoper sklep o soglasju k uresničitvi odstopne pravice od vzajemno neizpolnjene pogodbe - dovoljenost pritožbe - procesna legitimacija upnika
Pritožnik ni prijavil terjatve v tem stečajnem postopku, prav tako v pritožbi ni navedel, da bi položaj upnika pridobil kako drugače (npr. s prevzemom terjatve). Tudi sicer je iz vsebine pritožbe razvidno, da se ne strinja z odstopom od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, temveč želi, da se pogodba, ki jo je stečajni dolžnik sklenil s pritožnikom, izpolni, ne pa da se od nje odstopi.
začetek postopka osebnega stečaja - upravičeni predlagatelj - pravni interes - obstoj terjatve - poplačilo v izvršilnem postopku
Pravni interes za začetek stečajnega postopka na predlog upnika je podan že z obstojem materialnopravnega razmerja (terjatve) med upnikom in dolžnikom.
odpust obveznosti - kršitev obveznosti poročanja - obveščanje upravitelja - prizadevanje za ponovno zaposlitev
Stečajni dolžnik se je bil dolžan nemudoma odzvati na poziva stečajnega upravitelja glede iskanja zaposlitve za polni delovni čas. Prav tako ga je bil dolžan nemudoma obvestiti o prenehanju delovnega razmerja ter o svojih prizadevanjih najti novo zaposlitev, o selitvi v drugo državo ter o krajši zaposlitvi v tujini. Dodatna opredelitev teh obveznosti, ki jih stečajnemu dolžniku nalagajo določbe ZFPPIPP, ni bila potrebna.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - oddajanje v najem - izselitev iz nepremičnine - pravnomočna sodna odločba - temeljna načela obligacijskega prava - načelo vestnosti in poštenja - prepoved zlorabe pravic
Dolžnik ni pojasnil, zakaj stanovanja ne vrne upniku kot lastniku, tako kot mu to nalaga pravnomočna sodba, oziroma zakaj ga ima v posesti brez pravnega naslova že od poteka najemne pogodbe dalje, pa za to upniku ničesar ne plačuje, še tekočih stroškov ne. Prav tako ni pojasnil, kdo in zakaj se nahaja v stanovanju oziroma niti ni odgovoril na konkretne očitke upnika, da stanovanje oddaja v najem, glede na ugotovitve upnika, da v stanovanju prebiva nekdo tretji. Dolžnika zaradi vseh navedenih očitkov ni mogoče šteti kot vestnega in poštenega stečajnega dolžnika, ki mu je namenjen institut odpusta obveznosti.
ZFPPIPP člen 382, 382/1, 384, 384/6, 399, 399/2, 399/2-1
namen postopka osebnega stečaja - začetek osebnega stečaja - pravni interes za vložitev predloga - ovira za odpust obveznosti
Pritožnica trdi, da je res, da nima sredstev, iz katerih bi se njeni upniki lahko poplačali, iz česar izhaja, da osnovnega namena postopka osebnega stečaja ni mogoče doseči. Prav tako dolžnica ne oporeka ugotovitvi sodišča prve stopnje, da obstaja ovira za odpust obveznosti iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, saj je bil njen predlog za odpust obveznosti, ki ga je podala v postopku osebnega stečaja St 000, pravnomočno zavrnjen zaradi kršitev obveznosti iz šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP, od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti pa še ni preteklo deset let. Ob povedanem se izkaže, da tudi sekundarnega namena postopka osebnega stečaja ni mogoče doseči.
stečajni postopek - zahteva za razrešitev stečajnega upravitelja - zahteva za izločitev sodnika - zahteva za izločitev sodniškega pomočnika - procesna legitimacija
Listinska dokumentacija v spisu (na katero se, sicer le pavšalno, sklicuje pritožnik) ne potrjuje njegove trditve, da je upnik stečajnega dolžnika, saj iz nje ni razvidno, da bi v stečajnem postopku prijavil terjatev. Le na tak način bi lahko izkazal, da je upnik.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 399/3, 399/4, 399/4-3, 399/4-5, 408, 408/2, 408/2-5. ZPP člen 212
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - skrivanje premoženja - trditveno in dokazno breme
Obsodba za kaznivo dejanje povzročitve posebno hude telesne poškodbe ni ovira za odpust obveznost, saj ne gre za kaznivo dejanje zoper premoženje in gospodarstvo. Dolžnikovo premoženjsko stanje v preteklosti, tj. pred začetkom stečajnega postopka oziroma trditev, da naj bi pred začetkom stečajnega postopka imel zadosti premoženja, ki ga naj bi ga celo skrival v tujini, bi bilo pomembno bodisi v okviru ovire iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP bodisi v okviru generalne klavzule iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
začetek stečajnega postopka - predlog za odlog odločanja o začetku stečajnega postopka - neizpodbojna domneva insolventnosti
Ko je odločitev o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka odložena in dolžnik odložitve v roku ne opraviči, nastane neizpodbojna domneva, da je dolžnik insolventen, odločitev o začetku stečajnega postopka pa sodišče izda, ne da bi izvajalo dokaze. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo zatrjevane absolutno bistvene kršitve določb postopka, kot to trdi pritožnik, ki je očitno zmotno pričakoval, da se bo po zavrženju predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave predhodni stečajni postopek nadaljeval z izvajanjem dokazov o njegovi (in)solventnosti.
Vprašanje, ali je upnik upravičen do prevzema celotnega premoženja za poplačilo njegove terjatve, je odvisno od višine upnikove terjatve v razmerju do ocenjene vrednosti tega premoženja. Ker je prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu ugotovilo višino ocenjene vrednosti terjatve v znesku 123.705,53 EUR in višino pritožnikove terjatve v znesku 1,32 EUR (glavnica 0,92 EUR in obresti 0,40 EUR), kar predstavlja le 0,001067 % glavnice terjatve, ki jo pritožnik želi prevzeti, je evidentno, da bo pritožnik s prevzemom terjatve do družbe S.-Zagreb d. o. o. v celoti oziroma 100 % poplačan. S poplačilom njegove terjatve na podlagi izpodbijanega sklepa pa bo prenehala njegova terjatev do stečajnega dolžnika, s tem pa tudi status upnika. Tako se pokaže, da do presežka vrednosti terjatve nad višino svoje terjatve pritožnik ni upravičen.