ZFPPIPP člen 97, 97/2-3, 357. ZFPPIPP-H člen 112, 137, 137/2.
sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - unovčenje stečajne mase - izterjava terjatev stečajnega dolžnika - soglasje stečajnega sodišča za izplačilo - plačilo pravdnih stroškov - plačilo sodne takse - položaj in pristojnosti upravitelja - odškodninska odgovornost upravitelja - oprava dejanja
Ob odločanju o soglasju k plačilu pravdnih stroškov, ki bili stečajnemu dolžniku s pravnomočno odločbo naloženi v plačilo, sodišče ne presoja potrebnosti in utemeljenosti pravdnega postopka, v katerem so ti stroški nastali. Smiselno enako velja glede obveznosti plačila sodne takse v postopku, v katerem je stečajni dolžnik zavezanec za njeno plačilo. Presoja sodišče v zvezi s soglasjem k plačilu teh stroškov (to je stroškov pravdnega postopka) je zato osredotočena na ugotovitev, da so bili stroški stečajnemu dolžniku s pravnomočnim sklepom v ugotovljeni višini naloženi v plačilo. Glede sodne takse pa je podlaga za soglasje k izplačilu ugotovitev, da je stečajni dolžnik opravil dejanje v sodnem postopku, zaradi katerega je zavezanec za plačilo predpisane sodne takse.
postopek osebnega stečaja - izločitvena pravica - skupno premoženje zakoncev - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - posebno premoženje zakonca
V skladu s tretjim odstavkom 83. člena DZ v postopku osebnega stečaja nad zakoncem sodišče, ki vodi ta postopek, s sklepom o preizkusu izločitvenih pravic na predlog upravitelja določi, da je delež stečajnega dolžnika na skupnem premoženju enak polovici, razen če je drug zakonec vložil prijavo izločitvene pravice iz petega odstavka tega člena (tj. uveljavljal, da je njegov delež na skupnem premoženju večji od polovice). Po stališču pravne teorije je DZ uzakonil pravno domnevo, da stečajni upravitelj šteje, da je zakonec prijavil izločitveno pravico v višini polovičnega solastninskega deleža. Vendar po prepričanju pritožbenega sodišča določba 83. člena DZ v okoliščinah konkretnega primera ni uporabljiva. Upraviteljica je namreč prijavljeno izločitveno pravico prerekala, ker po njeni oceni nepremičnine glede na datum nakupa in datum sklenitve zakonske zveze ne predstavljajo skupnega premoženja stečajnega dolžnika in izločitvene upnice, ampak predstavljajo (pred sklenitvijo zakonske zveze pridobljeno) posebno premoženje stečajnega dolžnika, ki je tudi zemljiškoknjižni lastnik teh nepremičnin. Morebitna vlaganja v posebno premoženje dolžnika pa po SPZ tudi ne dajejo podlage za pridobitev solastninske pravice.
Stališče sodišča prve stopnje, da pri izvršbi z rubežem terjatve ni vsebinsko presojalo obstoja terjatve, da ni vsebinsko odločalo o njej in da je upnik s prenosom terjatve pridobil zgolj procesno aktivno legitimacijo za uveljavljanje zarubljenih terjatev, sicer drži. Vendar to ne spremeni, da bi moralo sodišče presoditi ali je upnik do začetka stečajnega postopka nad dolžnikom zarubil dolžnikove terjatve do njegovih 35 dolžnikov in na njih pridobil zastavno pravico, ki se v stečajnem postopku odraža kot ločitvena pravica. Teh dejstev sodišče prve stopnje ni ugotavljalo.
rubež premičnin - ustavitev izvršbe - začetek stečaja - zapisnik o rubežu
Zapisnik izvršitelja o rubežu je v spisu, upnik pa prilaga izpisek iz registra. Zato sodišče prve stopnje ne bi smelo izdati izpodbijanega sklepa na podlagi prve točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP.
dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev - ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev - izločitvena pravica - prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku - poimenovanje vloge - vsebina vloge - obravnava vloge glede na njeno vsebino
Ni bistveno, kako pritožnik svojo vlogo poimenuje, pač pa je bistvena njena vsebina. Iz II. točke vloge izhaja, da je to po vsebini ugovor proti seznamu preizkušenih terjatev, zaradi česar bi ga sodišče prve stopnje moralo vzeti v obravnavo.
ZFPPIPP člen 104, 104/3, 104/4, 109, 109/4, 109/4-4, 118, 118-4.
razrešitev upravitelja - imenovanje novega upravitelja - neenakopravno obravnavanje - nagrada razrešenega upravitelja - znižanje nagrade - teleološka razlaga
Določba četrtega odstavka 104. člena ZFPPIPP se nanaša (le) na situacijo, ko je upravitelj razrešen na svojo (lastno) zahtevo. Namen takega znižanja nagrade za pavšalno nadomestilo za prevzem poslov razrešenega upravitelja je v tem, da razrešeni upravitelj sam nosi tiste stroške, ki so zaradi njegovega ravnanja nastali oziroma ki jih je s tem svojim ravnanjem povzročil, saj je do razrešitve upravitelja in posledično do imenovanja novega prišlo na podlagi ravnanja upravitelja samega.
ZFPPIPP člen 347, 347/1. ZKZ člen 23, 23/1, 23/1-3, 23/1-4, 23a, 23a/3. ZKZ-G člen 54, 54/1.
kmetijska in gozdna zemljišča - predkupna pravica zakupnika - zakonita predkupna pravica po ZKZ - pogodbena predkupna pravica - prednostni vrstni red predkupnih upravičencev - ukrepi kmetijske politike
Višje sodišče pojasnjuje, da lahko zakoniti zastopnik ukrepe kmetijske politike uveljavlja le v imenu in za račun društva in ne v svojem imenu, kar pa ne zadostuje, da bi se po ZKZ štelo, da to dela (kot fizična oseba) v svojem imenu in za svoj račun. Za odločitev je zato pomembno predvsem dejstvo, da pritožnica ob sklepanju pogodbe sama kot fizična oseba ni uveljavljala nobenih ukrepov kmetijske politike. Navedeno ni sporno, saj pritožnica v pritožbi izrecno navaja, da sama (kot fizična oseba) tega pogoja ne izpolnjuje.
Za odločitev tudi ni pomembno, kdaj je določilo tretjega odstavka 23.a člena ZKZ stopilo v veljavo, relevantno je le, da je v trenutku uveljavljanja predkupne pravice s strani pritožnice bilo v veljavi. Prehodne določbe novele ZKZ-G v prvem odstavku 54. člena namreč določajo: "Postopki prometa in zakupa s kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami, začeti do uveljavitve tega zakona, se končajo v skladu z dosedanjimi predpisi". Ker se je postopek prometa s predmetnimi nepremičninami začel po uveljavitvi ZKZ-G, mora potekati že v skladu z določili te novele.
Višje sodišče pojasnjuje, da lahko zakoniti zastopnik ukrepe kmetijske politike uveljavlja le v imenu in za račun društva in ne v svojem imenu, kar pa ne zadostuje, da bi se po ZKZ štelo, da to dela (kot fizična oseba) v svojem imenu in za svoj račun. Za odločitev je zato pomembno predvsem dejstvo, da pritožnica ob sklepanju pogodbe sama kot fizična oseba ni uveljavljala nobenih ukrepov kmetijske politike. Navedeno ni sporno, saj pritožnica v pritožbi izrecno navaja, da sama (kot fizična oseba) tega pogoja ne izpolnjuje.
Za odločitev tudi ni pomembno, kdaj je določilo tretjega odstavka 23.a člena ZKZ stopilo v veljavo, relevantno je le, da je v trenutku uveljavljanja predkupne pravice s strani pritožnice bilo v veljavi. Prehodne določbe novele ZKZ-G v prvem odstavku 54. člena namreč določajo: „Postopki prometa in zakupa s kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami, začeti do uveljavitve tega zakona, se končajo v skladu z dosedanjimi predpisi“. Ker se je postopek prometa s predmetnimi nepremičninami začel po uveljavitvi ZKZ-G, mora potekati že v skladu z določili te novele.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3, 399/4, 399/4-3. ZPP člen 3, 3/3, 182, 339, 339/2, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - bolezensko stanje - zdravljenje odvisnosti - igre na srečo - odvisnost od drog - medsebojno nasprotje v razlogih sodbe - izvajanje dokazov po uradni dolžnosti - vrstni red odločanja o zahtevkih - namen odpusta obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti
Niti v pritožbi dolžnik ne ponudi nobenih trditev in dokazov, da je bila njegova odvisnost, če je sploh obstajala, takšna, da bi relevantno vplivala na obstoj ovir za odpust obveznosti. Tolikšne obveznosti ob tem, da je dolžnik imel le dohodke iz plače, drugega premoženja pa ne, dejansko izkazujejo obstoj domneve iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki je dolžnik ni uspel izpodbiti. Dolžniku pa višje sodišče še pojasnjuje, da bi lahko upoštevalo tudi zasvojenost kot bolezensko stanje, vendar pa ta ni bila dokazana.
Pri tem je svoje dohodke porabljal za dodatne stave, glede katerih je navedel, da je menil, da bo pridobil potrebna sredstva za poplačilo obrokov, kar je bilo skrajno neskrbno in lahkomiselno; poudariti velja, da je imel zadostna sredstva iz plače, da bi prevzete obveznosti lahko poplačeval. Ob tem, kot poudarja že upnica, pri sprejemanju obveznosti ni šlo za reševanje življenjskih stisk, temveč za lahkomiselnost in tako ravnanje, ki ne sme biti deležno pravnega varstva oziroma dobrote odpusta obveznosti.
ločitvena pravica - ugotovitev obstoja ločitvene pravice - tek zamudnih obresti od pogodbene kazni - pravnomočen sklep o preizkusu terjatev
Toženka je le realni dolžnik tožnikov, in to le za terjatev vračila kupnine, med kar pogodbena kazen ne spada. Na to ne more vplivati priznanje upraviteljice glede obstoja te terjatve in dolžnosti plačila pogodbene kazni iz posebne stečajne mase (deležev toženke na nepremičninah).
Res so zamudne obresti le pripadek terjatve, vendar pa samo priznanje glavnice terjatve še ne predstavlja priznanja terjatve, do katere naj bi prišlo zaradi zamude s plačilom, torej glede zamudnih obresti, toženka pa ves čas zanika zamudo s plačilom pogodbene kazni. Če terjatev sama ne obstaja, pa ne more obstajati niti ločitvena pravica, ki predstavlja le pravico do prednostnega plačila določene terjatve.
Ob upoštevanju vseh okoliščin zadeve (blokade računov v spornem obdobju, kasneje pa plačevanje upnikovih dolgov s strani dolžnika brez listin, ki bi dokazovale asignacijo, povezanost družb, kratko obdobje, v katerem je upnik odsvajal svoje nepremičnine povezanim družbam, oziroma nanje preusmerjal denarni tok, usklajeno delovanje povezanih oseb), verjetno kažejo, da je bila posledica očitanih pravnih dejanj zmanjšanje premoženja upnika in preusmeritev njegovega premoženja na povezane osebe. Tako ravnanje pa je nemoralno in v nasprotju za namenom gospodarske družbe.
Glede na to, da iz cenitve izhaja, da znaša ocenjena tržna vrednost prodajane nepremičnine 97.142,18 EUR in tako v tem primeru ne gre za prodajo po izklicni ceni v znesku, ki je nižji od polovice vrednosti premoženja, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti, za to prodajo ni bilo potrebno soglasje, temveč le mnenje ločitvenih upnikov (tretji odstavek 332. člena ZFPPIPP v zvezi s 1. točko 345. člena ZFPPIPP). Sodišče na upnikovo mnenje ni vezano in lahko predlagano odločitev sprejme tudi, če je mnenje negativno. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pritožnikovo mnenje obravnavalo, vendar je kljub temu v sklepu določilo izklicno ceno višini 55.000,00 EUR, ki je nižja od njegovega (in višja od upraviteljevega) predloga. Glede na to, da prodaja na podlagi javne dražbe, določena že s štirimi sklepi o prodaji z izklicnimi cenami 95.000,00 EUR, 85.000,00 EUR, 75.000,00 EUR in 70.000,00 EUR, ni bila uspešna, višje sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev v zvezi z prodajo po novi, nižji izklicni ceni, prepričljivo obrazložilo s tem, ko je navedlo, da je pri določitvi izklicne cene upoštevalo dejstvo, da gre v konkretnem primeru za peti poskus prodaje solastniškega deleža nepremičnine.
Glede na izpostavljene okoliščine višje sodišče ne vidi podlage, po kateri bi pogodbenicama odreklo možnost poprave pogodbenega določila in nasprotovalo njuni volji skleniti novo prodajno pogodbo in s tem ponoviti zgolj fazo sklenitve prodajne pogodbe potem, ko je bila predhodna faza zbiranja zavezujočih ponudb in izbire najugodnejše ponudbe izvedena brez nepravilnosti. Nasprotno pritožničina zahteva po ponovitvi celotnega postopka prodaje po eni strani vključuje ponovitev že uspešno izvedenih faz postopka prodaje, po drugi strani pa predstavlja določitev nižje izhodiščne cene in časovni zamik zaradi teka rokov v novem postopku zbiranja zavezujočih ponudb. Nič od navedenega ne predstavlja zasledovanja načela po hitrem postopanju in načela zagotovitve najugodnejših pogojev glede višine plačila in rokov za plačilo terjatev upnikov, kar je dodaten razlog, da šteje višje sodišče zahtevo za izvedbo novega postopka prodaje za neutemeljeno.
ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-3, 301, 301/1, 301/2, 301/8. ZPP člen 354, 354/3.
priznanje terjatve v stečajnem postopku - prenehanje pravne koristi upnika za vodenje pravde - učinek pravnomočne sodbe - nepravočasna prijava terjatve v stečajnem postopku - prepozna prijava terjatve - povrnitev stroškov postopka - dolžnikove obveznosti - stroški stečajnega postopka - nastanek obveznosti
Če je v stečajnem postopku terjatev, v zvezi s katero je upnik pred začetkom stečajnega postopka začel pravdni postopek, priznana, preneha njegova pravna korist za vodenje pravde v tej zadevi (prvi in osmi odstavek 301. člena ZFPPIPP). Iz citirane zakonske določbe smiselno izhaja, da ima priznana terjatev enak učinek kot pravnomočna sodba. Ker je bila terjatev tožeče stranke delno priznana, je v tem obsegu tedaj prenehala njena pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi.
Za opredelitev obveznosti stečajnega dolžnika kot stroškov stečajnega postopka ni pomembno, kdaj je bil pridobljen izvršilni naslov za poplačilo obveznosti, temveč, kdaj je obveznost nastala (pred začetkom stečajnega postopka ali po njem). Ne glede na način končanja pravdnega postopka po izpolnitvi pogojev za nadaljevanje postopka (drugi odstavek 301. člena ZFPPIPP), je predpisana dolžnost navedbe že nastalih stroškov sodnega uveljavljanja terjatve v zahtevku za priznanje terjatve pozitivna procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da bi sodišče v pravdnem postopku smelo odločati o zahtevku upnika za povrnitev teh pravdnih stroškov, ki so nastali do začetka stečajnega postopka (3. točka drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP). Takšna dodatna ovira za uveljavljanje stroškovnega zahtevka v pravdi je utemeljena na načelu koncentracije v stečajnem postopku, saj omogoča, da se že v fazi preizkusa terjatev ugotovi obseg vseh terjatev in z njimi povezanih stroškov, ki vplivajo na možnost poplačila upnikov.
ZFPPIPP člen 128, 128/2, 234, 234/1, 239, 239/1, 239/1-1.
sklep o začetku stečajnega postopka - postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - odločanje o začetku stečajnega postopka - pritožba družbenika - nadomestni sklep - domneva insolventnosti - kontradiktorni postopek
Pritožnik navaja, da v primerih, ko sodišče prve stopnje sprejme odločitev na podlagi kontradiktorno izvedenega postopka, izdaja nadomestnega sklepa, s katerim se odloči vsebinsko povsem drugače kot s prvim sklepom, ni dopustna. Vendar pa v danem primeru sodišče prve stopnje pred izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom kontradiktornega postopka ni izvajalo. Tudi z izpodbijanim sklepom ni sprejelo vsebinske odločitve, saj je le na podlagi izmenjave vlog, ki sta jih vložila družbenica in dolžnik, presodilo, da je za vsebinsko presojo obstoja dolžnikove (in)solventnosti potrebno izvesti kontradiktorni postopek. Družbenica je namreč predložila dokaze, s katerimi je utemeljevala trditev, da dolžnik ni insolventen. To pa je narekovalo razveljavitev sklepa o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom in nadaljevanje postopka pred sodiščem prve stopnje. Enako odločitev bi sprejelo pritožbeno sodišče, v kolikor bi odločalo o pritožbi družbenice.
najemna pogodba za določen čas - stečaj - transformacija v pogodbo za nedoločen čas
Pogodba, ki je bila v skladu z drugim odstavkom 323. člena ZFPPIPP sklenjena za določen čas (ZFPPIPP za primer stečaja ne dopušča sklenitve najemne pogodbe za nedoločen čas), ne more biti v skladu z drugim zakonskim predpisom (drugim odstavkom v času sklenitve Najemne pogodbe veljavnega 27. člena ZPSPP) podaljšana oziroma, kot navaja tožnica, transformirana v pogodbeno razmerje za nedoločen čas, saj bi bila takšna transformacija najemnega razmerja v nasprotju z ZFPPIPP, ki najemnega razmerja za nedoločen čas ne dopušča.
stečajni postopek - razdelitev posebne razdelitvene mase - sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase - stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - pritožba stečajnega upravitelja - nedovoljena pritožba
Stroški upravitelja ter nadomestili za izdelavo otvoritvenega poročila in za preizkus terjatev so sicer vsebovani v prikazu stroškov v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase, vendar pa je ta del sklepa po vsebini poseben sklep in ni del vsebine sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase. Upraviteljica se zoper navedeni del sklepa ne pritožuje. Glede na navedeno in ker zakon upravitelju ne daje procesne legitimacije za izpodbijanje sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase, to pomeni, da upraviteljica nima pravice do pritožbe zoper izpodbijani sklep.
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev, da se v končnem načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase ne upoštevajo stroški v višini 9.687,38 EUR, oprlo na določbo tretjega odstavka 226. člena ZFPPIPP, po kateri je posebna razdelitvena masa denarno dobroimetje, nastalo z unovčenjem posebne stečajne mase, zmanjšano za stroške v zvezi s tem unovčenjem. Pravilno je pojasnilo, da ob upoštevanju te določbe unovčeno posebno stečajno maso ne morejo bremeniti stroški druge (še neunovčene) posebne stečajne mase ter da zato stroški, ki se nanašajo na delnice B. d. d. - v stečaju, med drugim stroški v višini 1.941,30 EUR (ki se nanašajo na sodne postopke v zvezi z B. d. d. - v stečaju), ne morejo bremeniti unovčene posebne stečajne mase, katere razdelitev je predmet izpodbijanega sklepa.
odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - kvalificirana protipravnost - vzročna zveza - stečajni upravitelj - izločitev stečajnega upravitelja - zloraba stečajnega postopka - obsodilna kazenska sodba - goljufija (prevara) - javna dražba - prodaja stečajnega dolžnika v stečajnem postopku - izločitev nepremičnin iz stečajne mase - status javnega dobra - grajeno javno dobro - družbena lastnina v splošni rabi - lastninjenje vodnih zemljišč
Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je MOK šele z odločbo št. 478-774/2008 z dne 18. 5. 2010 ugotovila, da gre za grajeno javno dobro lokalnega pomena in da se pri spornih nepremičninah vknjiži lastninska pravica v korist MOK z zaznambo grajeno javno dobro lokalnega pomena (kar je zemljiškoknjižno sodišče izvršilo s sklepom Dn 3649/2010 z dne 27. 7. 2010). Pravilno pa je prvostopenjsko sodišče tudi zaključilo, da tovrstna okoliščina ne pomeni, da sta drugi toženec in stečajni senat v času prodaje ravnala kvalificirano protipravno (s prevaro ipd.). Skozi prizmo navedene odločbe MOK, ki je dala spornim nepremičninam izrecen status javnega dobra, tožeča stranka ne more utemeljiti svoje teze o tem, da gre v primeru spornih nepremičnin za grajeno (morsko) javno dobro že neprekinjeno od leta 1961 dalje (ko naj bi bilo ustanovljeno in v zemljiško knjigo vpisano na podlagi Poizvedovalnega zapisnika Okrajnega sodišča v Kopru Rz 330761-631/872 z dne 19. 12. 1961), da zato te nepremičnine nikoli niso bile v premoženju stečajnega dolžnika (ker naj bi bile leta 2002 olastninjene, in sicer naj bi lastnik parcel postala RS, lastnik na njih zgrajenih objektov pa MOK) in da sta drugi toženec in stečajno sodišče (v času prodaje) to vedela oziroma bi mogla vedeti.
Če bi bile sporne nepremičnine (očitno) javno dobro, v stečajno maso družbe A., d. o. o. - v stečaju nedvomno tudi ne bi bile vključene. Ker so bili vsi pri prodaji udeleženi subjekti, vključno s tožečo stranko, utemeljeno prepričani (in sicer na podlagi vseh ugotovljenih okoliščin konkretnega primera), da v primeru spornih nepremičnin za javno dobro ne gre, pa v obravnavani zadevi o zatrjevani protipravnosti drugega toženca in stečajnega senata ter posledični odgovornosti drugega toženca in države ni mogoče sklepati.
ZFPPIPP člen 56, 121, 121/1, 325, 325/1. ZNP-1 člen 21, 21/1, 22, 32, 32/1. SPZ člen 16, 16/1, 17, 17/1, 17/2. ZPP člen 337, 337/1.
prodaja premoženja v stečajnem postopku - pritožba zoper sklep o prodaji - procesna legitimacija za vložitev pritožbe v insolventnem postopku - stranka stečajnega postopka - udeleženec stečajnega postopka - nepravdni postopek - izvedba dokaza z izvedencem - sestavina glavne stvari - glavna stvar in pritikline - pritiklina
ZFPPIPP ne ureja pravnega položaja, v katerem bi bil predmet prodaje premoženje, ki ni last stečajnega dolžnika. Zaradi navednega je pritožnik, ki trdi, da je lastnik kotlov, ob smisleni uporabi določb, ki urejejo nepravdni postopek, procesno legitimiran za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep o prodaji tega premoženja.
Pritožnik trdi, da predstavljata kotla pritiklino glavne stvari, njegove trditve pa dajejo ustrezno trditveno podlago tudi za presojo, ali predstavljata kotla sestavino glavne stvari. S predlaganim dokazom z izvedencem dokazuje pritožnik pravno relevantna dejstva v tej postopku, to je trdnost povezave kotlov z objektom (ki naj bi ju ne bi bilo mogoče ločiti brez poškodbe kotlovnice), kot tudi nekompletnost objektov brez delujoče kurilnice (saj naj bi večji del poslovnih stavb in proizvodnih prostorov ostal brez kakršnekoli možnosti ogrevanja). Prav tako trdi in dokazuje funkcionalno (saj naj bi bilo obratovanje kurilnice mogoče ponovno vzpostaviti) in prostorsko (parcelacija naj bi bila izvedena zgolj zato, ker premoženja kot celote ni bilo mogoče prodati) povezanost kurilnice s stavbami na območju celotnega objekta.