ZFPPIPP člen 233, 233/8. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/4.
postopek osebnega stečaja - nadomestilo upravitelja - dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem - nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog
Ob razlagi, kakršno je uporabilo sodišče prve stopnje, se upravitelju nalaga določena opravila, za katera se pogosto že v naprej ve (ko iz predloga za začetek postopka osebnega stečaja oziroma otvoritvenega poročila izhaja, da dolžnik nima nobenega premoženja; ko gre za nezaposljivega oziroma težko zaposljivega dolžnika ...), da upravitelj plačila zanje ne bo prejel. Takšna razlaga pa je v nasprotju z določbami ZFPPIPP, ki upravitelju nalagajo opravljanje določenih nalog v postopku odpusta obveznosti in mu dajejo tudi pravico do nagrade za opravljanje teh nalog.
ZFPPIPP člen 301, 301/2, 301/3, 301/4, 301/7. ZPP člen 208, 208/1.
nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - objava sklepa o preizkusu terjatev - v stečaju prerekana terjatev - stečajni postopek - pravočasnost predloga za nadaljevanje postopka - predlog stranke za nadaljevanje postopka
Vloga tožnice, ki vsebinsko predstavlja predlog za nadaljevanje (zaradi stečaja) prekinjenega postopka, je bila vložena 14. 10. 2022, to je po uvedbi stečajnega postopka (ta je bil uveden 23. 9. 2022) in po prekinitvi tega pravdnega postopka, a še pred objavo sklepa o preizkusu terjatev (objavljen je bil 6. 3. 2023) in je zato nedvomno preuranjena. Ker predloga tožnice sodišče prve stopnje ni obravnavalo in ga ni zavrnilo, bi moralo, ko so po izdaji sklepa o preizkusu terjatev ter ločitvenih pravic nastopili pogoji za nadaljevanje postopka o njem odločiti ter ob tem ugotoviti, da je predlog tožnice ustrezen (saj je bila njena terjatev v celoti prerekana) in da posledično do prenehanja terjatve ni prišlo.
stečajni postopek - končni načrt posebne razdelitvene mase - ponavljajoča se bodoča terjatev - pogodbeni odstop terjatve - fiduciarni odstop terjatve v zavarovanje - odstop bodočih terjatev v zavarovanje - anticipirana fiduciarna cesija - notarski zapis - sklep o izvršbi na denarno terjatev dolžnika - rubež in prenos terjatve - razpolagalna sposobnost stečajnega dolžnika - razpolagalna sposobnost glede vnaprej zastavljenih bodočih terjatev - ista terjatev - vrstni red poplačila več upnikov - obvestilo dolžnika o odstopljeni terjatvi
Pri anticipirani fiduciarni cesiji nastopijo učinki spremembe pripadnosti terjatev šele, ko terjatev nastane. Pomembno pa je, da za kasnejše učinke spremembe pripadnosti terjatve zadostuje že predhodni sklep zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla. Dodatni prenosni akt cesije ni potreben, ampak fiduciarno prenesene terjatve prehajajo v premoženje fiduciarja samodejno in takoj ko nastanejo. Glede na navedeno, so že s sklenitvijo cesijske pogodbe kot razpolagalnega pravnega posla izpolnjeni pogoji za kasnejše učinke prenosa terjatve. Zato s poznejšim rubežem iste bodoče terjatve v izvršilnem postopku, dolžnik ni izgubil svoje pretekle razpolagalne sposobnosti. Podobno stališče je sodna praksa že zavzela v primeru prisilne poravnave, da se prenos terjatev v zavarovanje, ki je imel podlago v anticipirani fiduciarni cesiji, nadaljuje v premoženje fiduciarja tudi po začetku prisilne poravnave. V primeru konkurence fiduciarja v razmerju do drugih upnikov fiducianta, ki so imetniki veljavnih zavarovanj s temi terjatvami, je odločilen čas nastanka zavarovanja, ki se določi po pravilih, s katerimi se rešujejo problemi večkratnih odstopov istih terjatev. V takšnem primeru ima nedvomno prednost predhodni fiduciarni odstop terjatev pred poznejšim rubežem terjatev.
stečajni postopek - odstop terjatve v zavarovanje - fiduciarna cesija - anticipirana fiduciarna cesija - rubež terjatve - večkratni odstop
Pri anticipirani fiduciarni cesiji nastopijo učinki spremembe pripadnosti terjatev šele, ko terjatev nastane. Pomembno pa je, da za kasnejše učinke spremembe pripadnosti terjatve zadostuje že predhodni sklep zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla. Dodatni prenosni akt cesije ni potreben, ampak fiduciarno prenesene terjatve prehajajo v premoženje fiduciarja samodejno in takoj ko nastanejo. Glede na navedeno, so že s sklenitvijo cesijske pogodbe kot razpolagalnega pravnega posla izpolnjeni pogoji za kasnejše učinke prenosa terjatve. Zato s poznejšim rubežem iste bodoče terjatve v izvršilnem postopku, dolžnik ni izgubil svoje pretekle razpolagalne sposobnosti. Podobno stališče je sodna praksa že zavzela v primeru prisilne poravnave, da se prenos terjatev v zavarovanje, ki je imel podlago v anticipirani fiduciarni cesiji, nadaljuje v premoženje fiduciarja tudi po začetku prisilne poravnave. V primeru konkurence fiduciarja v razmerju do drugih upnikov fiducianta, ki so imetniki veljavnih zavarovanj s temi terjatvami, je odločilen čas nastanka zavarovanja, ki se določi po pravilih, s katerimi se rešujejo problemi večkratnih odstopov istih terjatev. V takšnem primeru ima nedvomno prednost predhodni fiduciarni odstop terjatev pred poznejšim rubežem terjatev.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - preizkusno obdobje - dolžina preizkusnega obdobja
Sodišče prve stopnje je dolžnici določilo najdaljše preizkusno obdobje. Po oceni pritožbenega sodišča pa dejstva, ki jih je ugotovilo, te dolžine ne opravičujejo. Dolžnica je res mlada, vendar prejema minimalno plačo, kar pomeni, da k poplačilu obveznosti ne bo bistveno pripomogla. Ker pa je znesek prijavljenih terjatev dokaj visok, njenemu predlogu za skrajšanje preizkusnega obdobja na dve leti ni mogoče ugoditi. Po presoji pritožbenega sodišča je primerno preizkusno obdobje glede na ugotovljeno obdobje dveh let in šestih mesecev od začetka postopka odpusta obveznosti.
Izvršnica ni sama nikakršen vir obveznosti. Ločeni sta vprašanji, ali je izvršnica veljavna in ali je veljavna pogodba (ali drug pravni temelj), iz katere izvira z izvršnico zavarovana terjatev. Dolžničina tožba v zadevi VII Pg 1666/2023 se po svojih navedbah drži izključno prvega od navedenih dveh vprašanj, v tožbenem zahtevku pa se močno prevesi k drugemu (s čimer tožba postane nejasna), ko se sodišču predlaga, naj "[u]gotovi […], da ne obstoji obveznost iz izvršnice izdane na podlagi Pogodbe o uporabi storitev A., d.d. št. 00818 z dne 13. 2. 2019." Da lahko eno sodišče prekine postopek zaradi predhodnega vprašanja, ga mora drugo že obravnavati kot glavno vprašanje. Glede na pravkar citirani tožbeni zahtevek pa v tej zadevi ni tako. Lahko bi bilo predhodno vprašanje za stečajno sodišče, ali je bila zadevna izvršnica nična, z vidika druge alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP (na tem temeljita tako navedena tožba kot izpodbijani sklep), vendar pa tega tožnica v tisti zadevi zares (še) ne iztožuje (dovolj jasno).
ZFPPIPP člen 103, 103/1, 103/5, 104, 104/2, 233, 233/7, 233/8, 400, 402, 402/2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/4.
postopek osebnega stečaja - nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog - nagrada upravitelja - odpust obveznosti - predujem za kritje začetnih stroškov osebnega stečaja - odplačnost - vračilo predujma - sorazmerno plačilo
Ob upoštevanju posebnosti postopka osebnega stečaja daje smiselna uporaba pravil o predujmu podlago za sklep, da mora znesek plačil po osmem odstavku v zvezi s sedmim odstavkom 233. člena ZFPPIPP vključevati tudi nadomestilo upravitelju za izvajanje dodatnih nalog v postopku odpusta obveznosti. To pa pomeni, da se nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog in pristojnosti upravitelja v postopku odpusta obveznosti izplača pred vračilom založenega predujma v dobro proračuna sodišča.
Če se je preizkusno obdobje končalo, trajalo pa je manj kot eno leto, upravitelj za zadnji del preizkusnega obdobja utemeljeno zahteva sorazmerno nagrado. V takšni situaciji se nagrada določi po dejanskem koncu preizkusnega obdobja in ne šele po poteku leta.
DAVKI - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00077506
ZIZ člen 270. ZFPPIPP člen 42, 42/2, 44, 44/1, 130, 130/2, 131, 132. ZDavP-2 člen 126, 126/2, 126/6. ZGD-1 člen 263, 515, 515/6. ZSZ člen 58, 84.
odškodninska odgovornost poslovodje - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve avtomobila - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - neznatna škoda - aktivna legitimacija - zastaranje pravice do izterjave davka - zadržanje zastaranja - vpliv stečajnega postopka na izvršilni postopek - čas nastopa insolventnosti - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - omejitev odškodninske odgovornosti
Od začetka stečaja davčni organ glede na določbe 131. in 132. člena ZFPPIPP v povezavi z drugim odstavkom 130. člena ZFPPIPP, ne more več opraviti davčne izvršbe, zato je od začetka stečaja dalje zadržan tek absolutnega zastaranja pravice do izterjave davkov.
NUSZ ni terjatev države, ampak občine. Davčni organ, ki za občine opravlja le odmero nadomestila za posamezno leto na podlagi podatkov občin, v postopkih zaradi insolventnosti ne more uveljavljati terjatev kot njihov nosilec, ampak lahko nastopa zgolj kot njihov skrbnik.
Za uporabo izjeme po tretjem odstavku 44. člena ZFPPIPP mora tožeča stranka izkazati, da je šlo za namerno, hoteno povzročitev škode. Opustitev dolžnih ravnanj po ZFPPIPP je predpostavka odškodninske odgovornosti poslovodje, ne zadošča pa za ugotovitev hujše oblike krivde (namen ali huda malomarnost).
osebni stečaj fizične osebe - prenehanje terjatve v stečajnem postopku - stroški pravdnega postopka
Pravnomočen sklep o končanju postopka osebnega stečaja je res izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev (četrti odst. 396. člena ZFPPIPP), vendar je za potrditev odločitve sodišča prve stopnje bistveno, da po koncu stečajnega postopka fizična oseba (za razliko od pravne osebe) ne preneha (377. člen ZFPPIPP). Zato tudi ne prenehajo tiste terjatve upnikov, ki v stečajnem postopku niso bile plačane (382. člen ZFPPIPP), mednje pa sodijo tudi stroški pravdnega postopka, o katerih je sodišče prve stopnje odločilo, da jih je dolžan plačati toženec.
Pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, da je pritožba pravno sredstvo zoper odločitev sodišča prve stopnje, zato mora vzpostaviti vsebinski dialog z razlogi izpodbijane prvostopenjske odločbe, torej natančno in preverljivo pojasniti, kateri zaključki sodišča prve stopnje so napačni in zakaj, ne pa zgolj ponavljati trditev, ki jih je stranka že podala v postopku pred sodiščem prve stopnje, brez jasno in razumljivo izražene povezave z razlogi izpodbijane odločbe.
Najpomembnejši del postopka, v katerem se izraža načelo kontradiktornosti, je glavna obravnava. To mora sodišče voditi tako, da je strankama zagotovljena polna možnost, da se izjavita. Nujen pogoj za uveljavljanje pravice do izjavljanja je zato t.i. pravica do informacije. Najpomembnejši procesni institut, ki zagotavlja pravico do informacije, pa je vročanje vlog in vabil.
Pri prodaji premoženja v stečajnem postopku pa je ne glede na splošna pravila o načinu uveljavljanja predkupne pravice, mogoče uveljaviti zakonito predkupno pravico ali pogodbeno predkupno pravico, vpisano v zemljiško knjigo ali drugo javno evidenco le na način, ki je predpisan v 347. členu ZFPPIPP, saj sicer predkupna pravica preneha. Varstvo upravičenja tako ni zagotovljeno imetniku pogodbene predkupne pravice, ki ni vpisana v zemljiško knjigo ali drug javni register.
Kot izhaja iz nespornih navedb pravdnih strank iz postopka pred sodiščem prve stopnje, predkupna pravica, ki je bila dogovorjena z najemno pogodbo, ni bila vpisana v zemljiško knjigo, zato že iz tega razloga ni mogoče očitati, da javna dražba ni potekala skladno z določbo drugega odstavka 347. člena ZFPPIPP, prav tako tudi ne kakršnekoli nedobrovernosti stečajnemu upravitelju, ki je prodajal sporno nepremičnino na javni dražbi in o tem predhodno obvestil oba tožnika, drugotožnica pa se je dražbe tudi udeležila in na njej sodelovala.
OZ člen 329. ZFPPIPP člen 298a, 302, 334, 443. ZPP člen 188, 188/3, 325, 329, 347, 347/6. ZMZPP člen 17.
ugotovitev neobstoja terjatve - ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - prenehanje terjatve - prenehanje ločitvene pravice - prenehanje pravne osebe - tuja pravna oseba - dopolnilna sodba - fikcija umika tožbe - ustavitev postopka - obravnava pred sodiščem druge stopnje - stečajni postopek nad premoženjem izbrisane družbe
Ko sodišče odloča o tožbenem zahtevku, o njem presoja na podlagi okoliščin oziroma po stanju na dan izdaje sodbe, kot to pravilno izpostavlja tožena stranka v pritožbi. Ker je na dan izdaje sodbe tožena stranka obstajala, saj je po izničenju izbrisa po pravu države J. nastopila pravna fikcija, kot da do izbrisa sploh ni prišlo, terjatev in ločitvena pravica iz razloga neobstoja tožene stranke zato nista prenehali.
Ne glede na dejstvo, da ob začetku stečajnega postopka nad tožečo stranko in v času izdelave končnega seznama preizkušenih terjatev tožena stranka ni obstajala, to ne pomeni, da je obveznost stečajnega dolžnika prenehala ali da je ni bilo mogoče izpolniti.
ZFPPIPP člen 57, 57/3, 264, 337, 337/1, 337/2, 341, 341/7-1, 341/7-2, 371, 371/11-1. OZ člen 3, 419.
soglasje sodišča k sklenitvi pogodbe - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - ločitveni upnik - plačilo kupnine - način plačila - pobotanje medsebojnih terjatev - pravno nasledstvo - veriga pogodb - pravočasnost prijave terjatve - prenos terjatve na novega upnika - obvestitev upravitelja - obvestitev dolžnika - vrstni red - poplačilo ločitvenega upnika - pravnomočnost sklepa o razdelitvi - pooblastitev
Obvestilo o prenosu terjatve mora biti naznanjeno upravitelju in njemu je potrebno dokazati prenos terjatve. Upravitelj je namreč tisti, ki je pristojen in upravičen, da presodi, ali prenos terjatve šteje za veljavno dokazanega ali ne, zato je zmotno pritožbeno vztrajanje, da bi moral biti odstop terjatve izkazan sodišču in da bi sodišče moralo razpolagati z verigo pogodb v smislu pogojevanja veljavnosti priznanega odstopa.
Način plačila kupnine s pobotom nasprotne terjatve ločitvenega upnika je pravno dopusten in sprejet v pravni teoriji in sodni praksi, čeprav zakonsko ni izrecno urejen.
Dolžnost plačila upnikom plačati zneske terjatve, ki se plačajo iz posebne razdelitvene mase, če sta bili terjatev in ločitvena pravica priznani, nastane šele po pravnomočnosti sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase (enajsti odstavek 371. člena ZFPPIPP), saj je šele takrat dokončno jasno, kolikšen del razdelitvene mase (po odbitju stroškov) ločitvenemu upniku sploh pripada in šele tedaj je višina terjatve ločitvenega upnika za poplačilo iz posebne razdelitve mase dokončno znana. Zato je tudi pobot z nasprotno terjatvijo stečajnega dolžnika do upnika, ki je hkrati tudi kupec premoženja (na katerem ima pravico do ločenega poplačila) in zavezanec za plačilo kupnine, mogoč šele takrat.
dopolnjen seznam preizkušenih terjatev - ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev - odprava napak - nedovoljen ugovor - ugovorni razlog - postopek preizkusa terjatev - meje preizkusa - prerekanje - postopek s tožbo - napotitev na pravdo
Proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev lahko vloži ugovor (1) upnik, ki je pravočasno vložil ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev, če upravitelj njegovega ugovora ni upošteval v popravku osnovnega seznama preizkušenih terjatev po tretjem odstavku 62. člena ZFPPIPP in (2) upnik, ki je pravočasno vložil ugovor o prerekanju terjatve, če seznam ne vsebuje njegovega ugovora ali če so podatki o tem ugovoru nepravilni (66. člen ZFPPIPP).
Namen ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev je saniranje morebitnih napak glede upoštevanja ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev ali ugovora o prerekanju terjatev, ni pa mogoče z ugovorom izpodbijati razlogov, zaradi katerih je upravitelj prerekal terjatev in ločitveno pravico. Ravno to pa poskuša pritožnik.
Postopek preizkusa terjatev in ločitvenih ter izločitvenih pravic ni namenjen preizkusu sodišča o utemeljenosti ali neutemeljenosti upraviteljeve izjave o prijavljenih terjatvah, ločitvenih in izločitvenih pravicah, torej o utemeljenosti priznanja ali prerekanja le-teh. V primeru njihovega prerekanja je treba vprašanja, ki jih s pritožbo načenja pritožnik, rešiti v posebnem postopku s tožbo, v stečajnem postopku pa je stvar odločitve sodišča le presoja, koga bo napotilo na pravdo.
stečajni postopek nad pravno osebo - solidarno poroštvo - zastaranje - zastaranje poroštvene obveznosti - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev)
Pri solidarnem poroštvu in v primeru, ko je za zastaranje obveznosti glavnega dolžnika določen daljši zastaralni rok, poroštvo zastara takrat kot obveznost glavnega dolžnika. Stališče akcesornosti se namreč razteza (tudi) na vprašanje zastaranja, (da imata glavni dolžnik in porok različne zastaralne roke) velja za subsidiarne, ne pa tudi za solidarne poroke.
postopek preventivnega prestrukturiranja - pritožbeni postopek - sodna taksa za pritožbo - plačilo sodne takse za pritožbo v ponovljenem postopku - sodna taksa za novo pritožbo - nastanek taksne obveznosti
Pritožnik s sklicevanjem na sodno takso, plačano za predhodno pritožbo, četudi je bila utemeljena, ne more uspeti. Na nastanek taksne obveznosti za novo pritožbo izid predhodnega pritožbenega postopka ne vpliva. Na podlagi prvega odstavka 5. člena ZST-1 nastane taksna obveznost za pravno sredstvo ob njegovi vložitvi. Če stranka vloži novo pritožbo, mora zanjo plačati sodno takso.
ZFPPIPP člen 296, 296/1, 296/5. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 151, 151/1, 158, 158/1, 163, 163/7.
neplačilo sodne takse - ustavitev postopka zaradi neplačane sodne takse - dolžnost povrnitve pravdnih stroškov - terjatev na plačilo stroškov postopka - prijava terjatev - posledica neprijave terjatve - prijava terjatve iz naslova pravdnih stroškov
Terjatev iz naslova povračila stroškov postopka, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka, bi tožena stranka morala prijaviti v stečajnem postopku nad tožečo stranko v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka.
postopek osebnega stečaja - načrt poteka stečajnega postopka - sprememba načrta - dedovanje
Stečajna dolžnica je tekom tega stečajnega postopka pridobila (so)lastninsko pravico nad nepremičninami, ki so predmet dedovanja. Nadaljnji potek stečajnega postopka je odvisen od poteka in rezultata zapuščinskega postopka.
ZFPPIPP člen 382, 382/1, 384, 389, 389/3. ZIZ člen 102. ZSVarPre člen 26.
postopek osebnega stečaja - namen postopka osebnega stečaja - postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - enakomerno poplačilo upnikov - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - ovire za odpust obveznosti - stečajna masa - posebna pravila o stečajni masi - plača in drugi prejemki - prejemki izvzeti iz stečajne mase - pravni interes za vodenje postopka osebnega stečaja - pomanjkanje pravnega interesa
Postopek osebnega stečaja se lahko vodi tudi brez odpusta obveznosti, saj je primarni cilj stečajnega postopka enakomerno poplačilo upnikov. Vendar je pogoj za dosego tega cilja, da ima dolžnik premoženje in/ali prejemke, iz katerih se bo lahko skladno z določbo 389. člena ZFPPIPP oblikovala stečajna masa. V kolikor je dolžnikova plača v celoti izvzeta iz stečajne mase po 389. členu ZFPPIPP, drugega premoženja pa dolžnik nima, in ni možnosti za odpust obveznosti (če dolžnik ni podal predloga ali obstojijo ovire za odpust), je treba dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavreči.
URS člen 35. ZFPPIPP člen 395, 395/2, 395/3, 395/4. ZFPPIPP-H člen 137, 137/2. ZIZ člen 71, 71/2, 221.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - prodaja nepremičnine v postopku osebnega stečaja - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - nepremičnina, ki je dom dolžnika - izpraznitev in izročitev nepremičnine, v kateri dolžnik živi - rok za izpraznitev - novela ZFPPIPP-H - način izvršbe - odlog izvršbe - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic
Z zadnjo novelo ZFPPIPP (ZFPPIPP-H) je bil, prav z namenom varstva dolžnikove pravice do doma, spremenjen četrti odstavek 395. člena ZFPPIPP, ki je določal, da izvršilna dejanja iz 221. člena ZIZ (po katerem se izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine opravi tako, da izvršitelj izroči nepremičnino v posest upniku) na podlagi pravnomočnega sklepa iz tretjega odstavka 395. člena ZFPPIPP namesto izvršitelja opravi upravitelj, in sicer tako, da mora sedaj po četrtem odstavku 395. člena ZFPPIPP upravitelj v imenu stečajne mase predlagati prisilno izvršitev pravnomočnega sklepa iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP.
S spremembo četrtega odstavka 395. člena ZFPPIPP je predlagatelj zagotovil, da se tudi v primeru, ko se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, ki je dolžnikov dom, ob njeni izpraznitvi ob upoštevanju vseh okoliščin primera (v izvršilnem postopku) doseže pravično ravnovesje med interesi upnika in dolžnika.