postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - zavezujoče zbiranje ponudb - izhodiščna cena - določitev cene - višja cena od ocenjene vrednosti
Pri prodaji premoženja stečajnega dolžnika je potrebno izhajati iz načela zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov, ki je temeljno načelo stečajnega postopka. Zato se v stečajnem postopku dosežejo najboljši pogoji za plačilo terjatev tako, da se izbere najoptimalnejši način prodaje ali najoptimalnejša kombinacija načinov prodaje. Temu ustreza tisti način prodaje, za katerega je ob upoštevanju značilnosti premoženja, ki je predmet prodaje in stanja na trgu najverjetneje, da bo z njim mogoče doseči najvišjo ceno in s tem čim boljše poplačilo upnikov.
Pritožnica s sklicevanjem na zakonsko omejitev izhodiščne cene ne more uspeti, ker zakon sodišča ne omejuje pri določitvi izhodiščne cene, ki je višja od ocenjene vrednosti premoženja.
Ker je torej terjatev prenehala pred sklenitvijo pogodbe o prenosu te terjatve na tožnico, slednja ni mogla biti predmet prenosa. V skladu s 34. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) je pogodbena obveznost lahko v tem, da nekdo nekaj da, stori, opusti ali trpi, biti pa mora mogoča, dopustna, določena oziroma določljiva. Predmet obveznosti torej mora biti mogoč, kar pri cesijski pogodbi pomeni, da mora biti terjatev še "živa", torej da obstoji in jo je mogoče izterjati. Če le-ta ne obstaja več, kot se je to zgodilo zvezi s predmetno terjatvijo, ki je prenehala zaradi verižne kompenzacije, je pogodba nična (35. člen OZ).
soglasje sodišča k sklenitvi pogodbe - soglasje za posle upravljanja stečajne mase - sklenitev najemne pogodbe - predlog sodišču za izdajo soglasja - prenizka korist za stečajno maso - ekonomska upravičenost posla - načelo omejevanja tveganj - načelo hitrosti stečajnega postopka - predlog stečajnega upravitelja - umik predloga - vezanost sodišča na predlog - ustavitev postopka
Upravitelj je predlagal izdajo soglasja k najemni pogodbi, ki je sklenjena pod odložnim pogojem, da sodišče izda soglasje in pod razveznim pogojem, če sodišče izdajo soglasja zavrne. Veljavnost in s tem pravni učinki pogodbe so bili torej vezani na izdajo soglasja sodišča.
Ocena o ekonomski upravičenosti najema je stvar upravitelja, ki je dolžan pri sklepanju najemnih pogodb upoštevati tudi načelo omejevanja tveganj in načelo hitrosti postopka. Predlog za izdajo soglasja je procesno dejanje, ki ga je upravičen sodišču podati (le) upravitelj stečajnega postopka. Slednji je tudi edini legitimiran takšen predlog umakniti, če oceni, da se je zaradi spremenjenih okoliščin spremenila ekonomska upravičenost najema.
Ker je torej sodišče prve stopnje odločilo o predlogu predračuna stroškov stečajnega postopka, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno s sklepom z dne 17. 7. 2023 je pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo.
stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem - zamudne obresti - terjatve upnikov - razdelitvena masa
V stečajnem postopku nad pozneje najdenim premoženjem se terjatve upnikov ne prijavijo znova, temveč se pri razdelitvi razdelitvene mase, dosežene z unovčenjem pozneje najdenega premoženja, upoštevajo samo terjatve, ki so bile priznane v stečajnem postopku nad stečajnim dolžnikom.
Ker zamudne obresti delijo usodo glavne denarne obveznosti, ki z dnem izbrisa iz registra na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka ni prenehala, to posledično pomeni, da tudi niso prenehale teči zamudne obresti, kot akcesorna, na obstoj te obveznosti vezana pravica upnika.
škoda upnikov v stečajnem postopku - odškodninska odgovornost poslovodje - ekskulpacija odgovornosti - elementi odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Če ni izpolnjena ena izmed predpostavk odškodninske odgovornosti, potem je treba tožbeni zahtevek zavrniti. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ni podana vzročna zveza med zatrjevano škodo in protipravnostjo ravnanja toženke, saj je škoda nastala zaradi dogodkov ali ravnanja drugih oseb, vzrok za insolventnost pa je nastal pred nastopom njene funkcije.
Pritožbena navedba, da, čeprav naj bi bila toženka kot slamnata direktorica nevedna, je to ne opravičuje, da ni ravnala v skladu z določbami ZFPPIPP, sicer drži. Vendar iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da je zavrnilo tožbeni zahtevek zaradi tega, ker je toženka uspela dokazati, da so podane okoliščine iz četrtega odstavka 42. člena ZFPPIPP, ne pa zaradi morebitne toženkine nevednosti.
prodaja nepremičnine v stečaju - sklep o prodaji - kmetijsko zemljišče - obveščanje predkupnega upravičenca
Iz določbe 331. člena ZFPPIPP izhaja, da sodišče s sklepom o prodaji ne odloča o morebitnih predkupnih upravičencih in jih tudi o prodaji nepremičnin s sklepom o prodaji ali kako drugače ne obvešča. Ureditev v zvezi s predkupnimi upravičenji je v 347. členu ZFPPIPP, kjer je določeno, da če se na javni dražbi prodaja premoženje, ki je predmet zakonite ali pogodbene predkupne pravice, mora upravitelj predkupnega upravičenca hkrati z objavo razpisa javne dražbe obvestiti o dražbi in opozoriti na pogoje uveljavljanja predkupne pravice. Torej v konkretnem primeru bo morebitne predkupne upravičence obvestila upraviteljica, kot je to določeno v ZFPPIPP in ne sodišče v izpodbijanem sklepu ali upraviteljica v samem predlogu za prodajo.
sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti - pritožba zoper sklep - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - fikcija vročitve - dejanski prejem pisanja - potek roka - potek roka na dela prost dan
Po načelnem pravnem mnenju, ki ga je občna seja Vrhovnega sodišča RS sprejela dne 14. 1. 2015, se pri fikciji vročitve šteje vročitev za opravljeno tudi na soboto, nedeljo, praznik, ali drug dela prost dan v RS. Vročitev se tako šteje za opravljeno na zadnji dan 15 dnevnega roka, ne glede na to, da je bila ta dan (24. 2. 2024) sobota.
Fikcija vročitve nastopi s potekom roka in ne z dnem, ko je naslovniku pisanje puščeno v predalčniku.
ZFPPIPP člen 126, 126/1, 126/2, 242, 242/2. ZFPPIPP-H člen 85, 85/1, 85/2. ZGD-1 člen 472.
procesna legitimacija za vložitev pritožbe - stranka v postopku insolventnosti - druge osebe - osebno odgovorni družbenik - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - zavrženje pritožbe
V pritožnikovem primeru se ne uporabi novi drugi odstavek 242. člena ZFPPIPP, saj pritožnik ni dolžničin osebno odgovorni družbenik. Dolžnica je družba z omejeno odgovornostjo in za njene obveznosti družbeniki niso odgovorni (472. člen Zakona o gospodarskih družbah). Ker je ni vložila oseba, ki jo sme vložiti, je sodišče pritožnikovo pritožbo zavrglo.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3, 399/4, 405, 405/4.
ugovor proti odpustu obveznosti - generalna klavzula - dolžnikova pravica do izjave - neodziv vabilu za narok - načelo kontradiktornosti - namen odpusta obveznosti - presoja vseh okoliščin - zloraba pravice do odpusta obveznosti
Naravo zlorabe ima sicer lahko katerokoli ravnanje stečajnega dolžnika, ki ni zajeto v domnevah iz četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, če izpolnjuje pogoje iz generalne klavzule iz prvega in tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Vendar pa višje sodišče po tehtanju vseh prej opisanih okoliščin ocenjuje, da bi za to, da bi ravnanja, ki jih upnik v ugovoru očita dolžniku, pomenila zlorabo odpusta obveznosti, morale biti ob že očitanih izkazane še dodatne kvalifikatorne okoliščine. Kršitve, ki napolnjujejo dejanski stan zlorabe, so namreč lahko samo hujše kršitve, le takšne imajo lahko odločilen pomen za oceno dolžnikove primernosti za pravno dobroto odpusta. Takšnih okoliščin pa upnik po oceni višjega sodišča ni izkazal.
ZFPPIPP člen 443. ZPod člen 188, 188/1, 188/1-4. ZS člen 3.
naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - premoženje izbrisane družbe - predlog za začetek stečajnega postopka - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - statusne spremembe - prenehanje družbe - vpis izbrisa - družbeno podjetje - pravica uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini - pravica uporabe javne ceste - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona
Če se v primeru prenehanja družbe zaradi statusnih sprememb po izbrisu družbe iz registra najde določeno premoženje, gre za situacijo podobno primeru, ki ga ureja 443. člen ZFPPIPP.
ZFPPIPP člen 385, 385-1, 416, 416/4, 416/4-1, 417, 417/1, 417/1-1. ZPP člen 100.
osebni stečaj - smrt stečajnega dolžnika - stečaj zapuščine - nadaljevanje postopka - nadaljevanje postopka osebnega stečaja kot stečaj zapuščine
Dejstvo, da se je postopek osebnega stečaja nad prvim tožencem zaradi njegove smrti nadaljuje kot stečaj zapuščine, nima za posledico prenehanja učinkovanja pravnih dejanj, ki jih je v postopku osebnega stečaja opravil prvi toženec kot dolžnik preko svojega pooblaščenca (sicer v nasprotju s pravnimi dejanji stečajnega upravitelja), kot zmotno meni tožnica. Procesno pooblastilo s smrtjo pooblastitelja (prvega toženca) ne preneha in se pravda nadaljuje s pooblaščencem, ki je pooblaščenec dedičev stranke, dokler mu dediči pooblastila ne prekličejo.
Podobno kot ima v postopku osebnega stečaja status stranke dolžnik, imajo v postopku stečaja zapuščine status stranke tudi dediči, razen če so se odpovedali dediščini. S smrtjo dolžnika se stečajni postopek ni končal, niti se v konkretnem primeru ni postopek stečaja zapuščine začel na novo, ampak se stečajni postopek zgolj nadaljuje. Postopek osebnega stečaja in postopek stečaja zapuščine se štejeta za celoto.
Bistvena posledica nadaljevanja postopka osebnega stečaja s postopkom stečaja zapuščine je, da dediči kot nove stranke postopka v postopek vstopijo v zatečenem stanju postopka osebnega stečaja ob smrti zapustnika. Od tega trenutka dalje je treba dedičem priznati procesno upravičenje za uveljavljanje varstva svojih interesov v postopku, posledično pa tudi v pravdi zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve.
razrešitev upravitelja - razrešitev upravitelja po uradni dolžnosti
Odločilna je samo nesmotrnost in posledična neutemeljenost pritožnikove razrešitve glede na trajanje stečaja od leta 2015 in njegovo trenutno fazo, v kateri je že bilo unovčeno vse unovčljivo premoženje in razdeljena praktično vsa razdelitvena masa ter je treba samo še opraviti prenos neunovčljivih terjatev po 374. členu ZFPPIPP in počakati na morebitno stroškovno sankcijo za dolžnico v zgoraj navedeni pravdi P 133/2021. Razrešitev upravitelja tako ni več primerno sredstvo za zagotovitev nemotene izvedbe preostalih potrebnih opravil v tem postopku.
URS člen 33. ZFPPIPP člen 383b, 383b/1, 384, 384/2-3, 384/6-1, 399, 399/1.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - pravna dobrota - ugovor zoper odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - dolžnost poročanja - predložitev plačilnih list - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - pravica do zasebne lastnine - odločba Ustavnega sodišča - protipravnost ravnanja
Kot je že navedlo sodišče prve stopnje dolžnikovi izgovori, da bi moral plačilne listine predložiti nekdo drug (D. D.), da ga upraviteljica ni zadosti podrobno poučila o njegovih obveznostih, niso relevantni, saj je bil dolžnik tisti, ki je predlagal začetek odpusta obveznosti in je bil on sam zadolžen za izpolnjevanje svojih obveznosti in ne more prenesti odgovornosti za lastno neizpolnitev na nekoga tretjega.
Odpust obveznosti ni pravica dolžnika, pač pa pravna dobrota, katera je namenjana tistim dolžnikom, ki so se znašli v primežu dolgov zaradi okoliščin, ki jih niso namerno zagrešili. Za to, da jim pravni sistem to pravno dobroto nakloni, pa morajo izpolnjevati zakonsko določene obveznosti, predvsem pa si morajo po vseh močeh prizadevati, da poplačajo svoje upnike.
Ustavno sodišče je poudarilo, da dolžnikova kršitev obveznosti iz 383.b člena ZFPPIPP pomeni protipravno ravnanje, ki ga zakon upravičeno tudi sankcionira.
ZFPPIPP člen 386, 386/1-1, 386/1-2, 386/2, 386/3, 403, 403/1-2, 406, 406/1-1. ZPP člen 214, 214/2, 343, 343/4, 365, 365-1.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - samovoljen prenos sredstev s tujega računa - posojilo - soglasje sodišča k poslom dolžnika - kršitev obveznosti - neprerekana dejstva - priznana dejstva - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba
Upnik je ugovarjal, da je stečajni dolžnik v preizkusnem obdobju iz njegovega transakcijskega računa dvignil in si prisvojil denarna sredstva v skupni višini 36.474,78 EUR. Kot izhaja iz dokazil, priloženih k prijavi terjatve z dne 21. 9. 2023, je računovodstvo navedena sredstva knjižilo kot kratkoročne obveznosti za gotovinska plačila in kot kratkoročno posojilo. Upnik je navedel, da je dolžnik prisvojena denarna sredstva porabil za drage hotelske storitve in izdatke za casino, obenem pa v preizkusnem obdobju v stečajno maso prispeval vsega skupaj zgolj 110,71 EUR. Ker stečajni dolžnik trditev in dokazov upnika ni prerekal, ne v pisni vlogi ne na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti, jih je sodišče prve stopnje pravilno štelo za priznane. Na podlagi drugega odstavka 214. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP se dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana.
Če stečajni dolžnik sklene pogodbo ali drug pravni posel, za sklenitev katerega nima poslovne sposobnosti, ne da bi ga pri tem zastopal upravitelj, ali če brez soglasja sodišče izvede pravno dejanje, za katerega mora pridobiti to soglasje, tak pravni posel oziroma pravno dejanje nima pravnega učinka, če je druga stranka vedela ali bi morala vedeti, da je nad dolžnikom začet postopek osebnega stečaja (drugi odstavek v zvezi s tretjim odstavkom 386. člena ZFPPIPP). Kršitev obveznosti iz 386. člena ZFPPIPP je razlog za vložitev ugovora, da ni pogojev za odpust obveznosti po 2. točki prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP.
Če si pritožnik svojega pravnega položaja s pritožbo ne more izboljšati, pritožba ni dovoljena.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - stečajna masa - sklenitev sporazuma - pobotanje medsebojnih terjatev - izvzetje iz stečajne mase - prejemki iz pogodbe o delu - regres za letni dopust
Prejemek, s katerim je razpolagal dolžnik, to je regres za letni dopust, ni izvzet iz stečajne mase, saj ni naveden med prejemki, ki jih določa 101. člen ZIZ v zvezi z 2. točko drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP.
Da ni pogojev za odpust obveznosti, zadošča ugotovitev, da dolžnik krši obveznosti iz 386. člena ZFPPIPP. To pomeni, da zadošča, da je brez vednosti in soglasja upravitelja sklenil pogodbo, katere predmet je bilo razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso (1. točka prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP).
Zaradi zahteve po enakem obravnavanju upnikov mora biti onemogočeno vsako dejanje, s katerim se posega v stečajno maso, ne glede na razloge, zaradi katerih je do takih posegov prišlo. Zato pritožnik ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, s katerimi pojasnjuje okoliščine, ki so ga vodile k sklenitvi sporazuma, kakšen je bil pri tem njegov namen, kakšne so njegove osebne in družinske razmere.
zavržena tožba - postopek osebnega stečaja - nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - prenos pooblastil na upravitelja - stečajni upravitelj - položaj in pristojnosti upravitelja - pravdna sposobnost - stečajna masa v postopku osebnega stečaja - pravno relevantni pritožbeni razlogi
V obravnavani zadevi bi morebitna tožeči stranki prisojena odškodnina sodila v stečajno maso ter zato tožeča stranka v zvezi s tem premoženjem ni procesno sposobna. Pravnih dejanj tako tožeča stranka ne more opravljati sama neposredno, temveč le po svojem zakonitem zastopniku, stečajnem upravitelju. Posledično je sodišče prve stopnje stečajno upraviteljico tožeče stranke pravilno pozvalo k odobritvi tožbe, ki jo je tožeča stranka vložila neposredno sama, ker pa se stečajna upraviteljica na poziv ni odzvala, je sodišče tožbo pravilno zavrglo.
postopek osebnega stečaja - ugovor proti odpustu obveznosti - ovira za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - navedba neresničnih podatkov
Po oceni višjega sodišča pritožnica utemeljeno opozarja na dokaz, predložen k ugovoru (p.d. 134): potrdilo o plačilu FURS-u, iz katerega izhaja, da je dolžnik na račun FURS-a dne 3. 10. 2019 nakazal 4.000,00 EUR in navedel, da s tem zneskom plačuje obveznost po Sklepu (pritožnica pa zatrjuje, da si je dolžnik zaradi plačila navedene obveznosti zato od nje tudi izposodil denar). Če bi sodišče prve stopnje sledilo upničinemu dokaznemu predlogu in pri FURS-u z vpogledom v v spornem obdobju izdane sklepe preverilo, na kaj se nanaša navedeni sklep, bi na tak način lahko z gotovostjo ugotovilo, ali je podana zatrjevana zloraba iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Ker tega ni storilo (in se je zanašalo le na splošno Potrdilo FURS-a in na izpoved stečajne upraviteljice), je ostalo dejansko stanje glede bistvenih dejstev za presojo tega ugovornega razloga nepopolno ugotovljeno, posledično pa je sodišče prve stopnje tudi zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da tak ugovor ni utemeljen.
najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - načrt poteka stečajnega postopka - družbenik izbrisane družbe - položaj upnika - končna razdelitev - terjatev družbenika do družbe - tuj insolvenčni postopek - unovčenje stečajne mase
Družbenik ima iz naslova imetništva poslovnih deležev v družbi med drugim pravico do dela premoženja družbe, ki v stečajnem postopku ostane po plačilu vseh obveznosti družbe do njenih upnikov. Družbenik ima torej iz tega naslova terjatev do družbe, ki pa mu je v stečajnem postopku ni treba prijaviti (tretji odstavek 373. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 443. člena ZFPPIPP).
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da zaenkrat še ni mogoče zaključiti, ali bo do prenosa vrednostnih papirjev izdajatelja B. – u stečaju med delničarje te družbe sploh prišlo, niti ali bo v navedenem stečajnem postopku obstajal presežek stečajne mase po poplačilu vseh upnikov oziroma premoženje, ki ne bo unovčeno in ki se bo v skladu s 147. členom Stečajnega zakona Republike Srbije razdelilo delničarjem.
Z vidika potrebe po unovčenju stečajne mase pa je treba upoštevati, da zaradi teka stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe nastajajo stroški, ki jih bo treba poravnati, v kolikor založeni predujem za njihovo poplačilo ne bo zadoščal. Zato je preuranjeno trditi, da je v načrtu poteka stečajnega postopka predvideno unovčenje stečajne mase nepotrebno dejanje. Ali bo unovčenje stečajne mase potrebno, pa se bo izkazalo tekom stečajnega postopka.
ZFPPIPP člen 105, 244, 244/1, 261, 261/1, 357, 357/1, 357/2, 357/2-4. ZFPPIPP-H člen 137, 137/2.
stroški upravitelja - pravne posledice začetka stečajnega postopka - nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka
Pravilo o pobotu nasprotnih terjatev, obstoječih "ob začetku stečajnega postopka", je treba uporabiti skupaj s prvim odstavkom 244. člena ZFPPIPP, skladno s katerim pravne posledice začetka stečajnega postopka nastanejo "z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka", tako da pravzaprav pomeni, da se pobotajo terjatve, nastale do dneva začetka stečajnega postopka.