Pri določitvi predračuna stroškov stečajnega postopka se upošteva stroške, ki so običajno potrebni za izvedbo dejanj v postopku, običajne zneske teh stroškov ter okoliščine, zaradi katerih posamezne vrste stroškov niso več potrebne ali zadostne za izvedbo dejanj, ki jih je treba opraviti v postopku. Pretirana pa je zahteva, da bi morali biti v predračunu stroškov stečajnega postopka pravdni stroški v postopkih iz oddelka 5.6. ZFPPIPP vnaprej natančno predvideni in izkazani z navedbo posameznih postopkov in dejanj.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - STEČAJNO PRAVO
VSL00065621
OZ člen 193. ZFPPIPP člen 261, 261/1, 261/2, 261/4, 486, 486/1, 486/2. ZPP člen 285. Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 4, 28.
začetek stečajnega postopka - pobotanje v stečaju - pobotna izjava - učinki pobota - priznavanje odločbe o uvedbi postopkov v primeru insolventnosti v vseh državah članicah - sekundarni stečajni postopek - nastanek odškodninske terjatve - odgovornost za stvarne napake - stroški odprave napak - neposredna škoda - splošni pogoji FIDIC
Neposredno škodo predstavlja že sama napaka opravljenega posla, ki nastane zaradi nepravilne pogodbene izpolnitve obveznosti. Stališče sodišča prve stopnje, da nastane terjatev iz naslova stroškov za odpravo napake šele s trenutkom, ko so napake dejansko odpravljene, je zato zmotno.
Namen določbe 486. člena ZFPPIPP je v ureditvi posebnega pravila za postopke zaradi insolventnosti z elementom države članice, po katerem odločbe o začetku postopka zaradi insolventnosti države članice v Republiki Sloveniji učinkujejo neposredno. V primeru, ko gre za državo članico, torej poseben postopek priznanja tujega postopka zaradi insolventnosti, ki je urejen v oddelku 8.3. ZFPPIPP, ni potreben. Predmet določbe 486. člena ZFPPIPP pa ni ureditev razmerja med posledicami glavnega in sekundarnega stečajnega postopka.
ZFPPIPP člen 399, 399/4, 339/4-3, 403, 406, 406/1, 406/1-1.
postopek osebnega stečaja - ugovor zoper odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - nesorazmeren prevzem obveznosti glede na premoženjski položaj dolžnika - solidarni porok
Ni nobenega dvoma, da je dolžnik s podpisom Sporazuma prevzel obveznosti, ki ne le da so bistveno presegale njegovo premoženje, temveč je dolžnik s tem očitno prevzel obveznosti, ki so bile nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem. Dolžnik je prevzel solidarno poroštvo, ob tem, da ni imel premoženja, s katerim bi prevzete obveznosti lahko izpolnil.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00064336
ZSKZDČEU-1 člen 203, 209. ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-3, 97, 97/1, 245, 245/1, 299, 299/2, 342, 342/1, 342/1-2.
sekundarni stečajni postopek - izročitev nepremičnine kupcu - zahtevek za odvzem premoženjske koristi - protipravno pridobljena premoženjska korist - sklep o začasni odredbi - prepoved odtujitve in obremenitve - zaseg - odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini - razveljavitev prodaje nepremičnin
Pri mednarodnem sodelovanju v kazenskih zadevah v okviru EU bi bilo treba upoštevati okoliščino, da je iz razlogov sklepa o izdani začasni odredbi preiskovalne sodnice zakonitemu zastopniku stečajnega dolžnika o prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin izhajala potencialna možnost, da bo treba navedene nepremičnine izločiti iz premoženja stečajnega dolžnika. V nobenem primeru namreč izkupiček od prodaje ne bi mogel biti namenjen poplačilu upnikov in stroškov v tem stečajnem postopku. Potencialni upniki tega premoženja so namreč lahko kot primarni upniki le oškodovanci iz storjenih kaznivih dejanj. Upnica Republika Slovenija ima v teh postopkih subsidiarno terjatev in se je v postopku zastavilo vprašanje njene izločitvene pravice, ki naj bi jo imela pri primarnem odvzemu premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem.
S pravnomočnostjo sklepa o priznanju pravnomočne odločbe o odvzemu premoženjske koristi je podana pravna podlaga za vpis lastninske pravice v korist Republike Slovenije v zemljiški knjigi. Vprašanje prijave izločitvene pravice se ne pojavi. Sporno premoženje bo iz stečajne mase izločeno. Zato sodišče v stečajnem postopku v zvezi s tem premoženjem ne bo več opravljalo nobenih procesnih dejanj. Če bi upnica Republika Slovenija morala prijaviti izločitveno pravico v stečajnem postopku bi jo lahko prijavila šele s pravnomočnostjo sklepa o priznanju pravnomočne odločbe o odvzemu.
V sodni praksi je bilo že oblikovano stališče, da je treba zavarovati zahtevek za odvzem premoženjske koristi tudi, če slednje vpliva na tek stečajnega postopka. Stečajna masa ne more biti obogatena ali povečana s premoženjem, ki je na družbo prešlo protipravno, s tem delom stečajne mase pa se tudi upniki ne morejo okoristiti.
stečajni postopek - prodaja nepremičnine v stečaju - ovire za pridobitev nepremičnin - identifikacijska oznaka nepremičnine - sklenitev prodajne pogodbe
Višje sodišče po vpogledu v zemljiško knjigo ugotavlja, da so določene omejitve pri prodajanih nepremičninah tudi ob odločanju o pritožbi še vedno vpisane v zemljiško knjigo, sodišče prve stopnje pa kljub temu, da je bilo s problematiko v zvezi s prodajanimi nepremičninami očitno seznanjeno, v obrazložitvi izpodbijanega sklepa tega ni niti omenilo in tako ni pojasnilo, zakaj meni, da je prodaja kljub obstoječim oviram možna. Iz izpodbijanega sklepa tako ni mogoče razbrati, ali je sodišče prve stopnje sledilo pojasnilom upravitelja in se z nepopolnim opisom prodajanih nepremičnin, ki niso vpisane v zemljiško knjigo zaradi neurejene etažne lastnine, in s tem, zakaj zemljiškoknjižni vpisi niso ovira za prodajo, v izpodbijanem sklepu sploh ni ukvarjalo, ali pa jih je morda spregledalo.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 235, 235/3, 236, 239, 239/1. ZPP člen 142, 142/3, 142/4.
odločanje o začetku stečajnega postopka - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - vročitev dolžniku - vročanje predloga za začetek stečajnega postopka - vročanje pravni osebi - obvestilo o prispeli sodni pošiljki - vročanje obvestila o sodnem pisanju v hišni predalčnik - rok za dvig pisanja - iztek roka za dvig pisanja - vročitev s potekom petnajstdnevnega roka - oprava vročitve s potekom 15 dnevnega roka - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - rok za ugovor - štetje rokov - prepozen ugovor dolžnika - domneva insolventnosti - začetek stečajnega postopka
Če naslovnik pisanja v roku 15 dni od puščenega obvestila ne prevzame, se skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP šteje, da je bila vročitev pisanja opravljena s potekom tega roka.
Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je po izteku 15 dnevnega roka naslovniku v predalčniku puščeno pisanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00064338
ZPP člen 2, 2/1, 19, 19/3, 154, 324, 324/3, 357. OZ člen 39, 39/3, 86, 417, 417/1. ZFPPIPP člen 40, 60, 60/4, 300, 300/1.
ugotovitev obstoja prerekane terjatve - pogodba o odstopu terjatve - ničnost pogodbe o odstopu terjatve - prepoved odstopa terjatve - nedopustna podlaga pogodbe - osebna terjatev - prekoračitev zahtevka - ugovor stvarne pristojnosti - stvarna pristojnost - ničnost pogodbe - vsebina izreka sodbe - popolnost prijave terjatve v stečajnem postopku - napotitev na pravdo za ugotovitev terjatve - stroški pravdnega postopka po napotitvenem sklepu
Ker nobena od pravdnih strank ni vložila tožbe za ugotovitev ničnosti te pogodbe, je sodišče prve stopnje odločilo v nasprotju s prvim odstavkom 2. člena ZPP, po katerem mora sodišče v pravdnem postopku odločati v mejah postavljenih zahtevkov.
V obravnavani zadevi ne gre za spor med delodajalcem in delavcem, temveč za spor med dvema gospodarskima družbama, ta zadeva pa ima glede na personalni kriterij naravo gospodarskega spora.
Terjatev iz delovnega razmerja ni terjatev, ki bi bila tako povezana z osebnostjo upnika, ali bi bila njena narava takšna, da bi nasprotovala prenosu na drugega. S stališča tožene stranke je prav vseeno, komu je navedeno terjatev dolžna plačati, zato ni mogoče trditi, da bi šlo za izčrpavanje bodoče stečajne mase v korist le enega upnika.
Izrek sodbe v skladu s tretjim odstavkom 324. člena ZPP obsega odločbo, s katero je sodišče ugodilo posameznim zahtevkom, ki se nanašajo na glavno stvar in stranske terjatve, ali jih je zavrnilo; odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve sodišče izda takrat, ko je bila terjatev uveljavljena zaradi pobota, ne pa tudi takrat, ko je to eden glavnih zahtevkov tožeče stranke (takrat zahtevku ugodi ali ga zavrne).
Odkup terjatve do neplačevitega dolžnika zagotovo ne prestavlja izvajanja ukrepov finančnega prestrukturiranja. Zato se tudi višje sodišče strinja s sodiščem prve stopnje, da gre za nedopustno podlago take pogodbe, pri čemer je sklenitev take pogodbe tudi nezdružljiva z ukrepi finančnega prestrukturiranja, zato je taka pogodba nična (86. člen OZ in tretji odstavek 39. člena OZ).
Sodišče v pravdnem postopku (ob utemeljenosti zahtevka) lahko le ugotovi obstoj te terjatve, o poplačilu pa se odloča v stečajnem postopku v okviru razdelitve stečajne mase in pravdno sodišče za kaj takega ni pristojno.
Upravitelj je prijavljene terjatve tožeče stranke prerekal, ker prijava ni vsebovala opisa vseh dejstev in dokazov in ji tudi niso bili priloženi vsi dokazi o obstoju terjatve. Res 154. člen ZPP pri odločanju o stroških določa načelo uspeha pravdnih strank. Vendar pa gre pri določbi četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP za specialno določilo, ki za primer, da gre za napotitev na pravdo v stečajnem postopku, določa posebno pravilo o povračilu stroškov.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - sklep o odpustu obveznosti - dovoljenost pritožbe - položaj stranke v postopku - stranke glavnega postopka osebnega stečaja - upnik kot stranka - procesna legitimacija upnika - pridobitev procesne legitimacije upnika - prenehanje procesne legitimacije upnika - rok za prijavo terjatev v stečajnem postopku - zamuda roka za prijavo terjatve - nedovoljena pritožba
Upnik, ki je zamudil rok za prijavo terjatve v postopku osebnega stečaja (prim. 59. člen ZFPPIPP), pridobi položaj stranke le in šele: i) če je njegova terjatev priznana v postopku preizkusa terjatev – ko postane pravnomočen sklep o (poznejšem) preizkusu terjatev: ii) če je njegova terjatev prerekana in ne temelji na izvršilnem naslovu – ko postane pravnomočna sodba, s katero je ugodeno njegovemu zahtevku za ugotovitev obstoja te terjatve (primerjaj 1. točko tretjega odstavka 67. člena ZFPPIPP); ter iii) če je njegova terjatev prerekana in temelji na izvršilnem naslovu (primerjaj 2. točko tretjega odstavka 67. člena ZFPPIPP): (i) bodisi, ko poteče enomesečni rok za vložitev tožbe za ugotovitev njenega neobstoja, če tožba v tem roku ni vložena, (ii) bodisi, ko postane pravnomočna sodba, s katero je bila zavrnjen tožbeni zahtevek za ugotovitev njenega neobstoja. Terjatev pritožnice ne temelji na izvršilnem naslovu, niti o terjatvi še ni (pravnomočno) odločeno v pravdnem postopku.
ZFPPIPP člen 56, 126, 126/1, 126/2, 128, 355, 355/3-8, 357, 357/1. ZPP člen 343, 365, 365-1.
stečajni postopek - soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - pravni interes delničarja ali družbenika - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - družbenik stečajnega dolžnika - procesna legitimacija dolžnikovega družbenika
ZFPPIPP le v izjemnih primerih družbeniku daje položaj stranke v postopku. To je le v fazi predhodnega postopka, ko sodišče odloča o predlogu za začetek stečajnega postopka. V tej zadevi gre za nadaljnji glavni postopek in za preizkus pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o danem soglasju za plačilo stroškov postopka. Ker pritožnik ni stranka stečajnega postopka, zakon pa ne daje družbeniku pravice do pritožbe zoper sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka, njegova pritožba ni dovoljena.
ZFPPIPP člen 56, 126, 126/1, 126/2, 128, 355, 355/3-8, 357, 357/1. ZPP člen 343, 365, 365-1.
stečajni postopek - soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - pravni interes delničarja ali družbenika - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - družbenik stečajnega dolžnika - procesna legitimacija dolžnikovega družbenika
ZFPPIPP le v izjemnih primerih družbeniku daje položaj stranke v postopku. To je le v fazi predhodnega postopka, ko sodišče odloča o predlogu za začetek stečajnega postopka. V tej zadevi gre za nadaljnji glavni postopek in za preizkus pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o danem soglasju za plačilo stroškov postopka. Ker pritožnik ni stranka stečajnega postopka, zakon pa ne daje družbeniku pravice do pritožbe zoper sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka, njegova pritožba ni dovoljena.
prodaja nepremičnine v stečaju - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - ugovor dolžnika - pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca - obseg preizkusa - plačilo kupnine za nepremičnino
Po določbi drugega odstavka 342. člena ZFPPIPP sodišče v primeru, ko je predmet prodajne pogodbe nepremičnina, po plačilu kupnine na predlog upravitelja izda sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, s katerim odloči, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca. Sodišče lahko pri izdaji tega sklepa presoja le, ali so izpolnjeni pogoji za vknjižbo, torej, ali je bila plačana kupnina.
ZFPPIPP člen 14, 14/2-3, 132, 231, 231-3, 280. ZPP člen 13, 13/1, 206, 206/1-1, 208, 208/2.
predhodni stečajni postopek - predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - pravnomočno rešeno predhodno vprašanje - vezanost sodišča na odločitev o predhodnem vprašanju na matičnem področju - razlogi za prekinitev postopka - vložitev predloga za dopustitev revizije
Upnik obstoj svoje terjatve zoper dolžnika dokazuje s pravnomočno sodbo. Gre torej za judikatno terjatev, glede katere ne more biti dvoma o njenem obstoju. O predhodnem vprašanju obstoja odškodninske obveznosti dolžnika je bilo tako na matičnem področju že odločeno z učinki pravnomočnosti.
Kadar se pri odločanju o kakšnem drugem zahtevku vprašanje, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, pojavi kot predhodno, je sodišče na pravnomočno odločbo vezano. Sodišče o tem vprašanju ne sme znova odločati, temveč mora prejšnjo sodbo vzeti za podlago svoje odločitve.
ZFPPIPP člen 302, 302/2, 303, 303/3, 308, 308/2-2. ZN člen 4. SPZ člen 137, 137/1, 142. ZIZ člen 17, 17/2-2, 20a.
izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis - ločitvena pravica - napotitev na pravdo
Razlog za prerekanje ločitvene pravice je lahko tudi, da je ta sicer veljavno nastala, vendar je pozneje prenehala zaradi plačila terjatve, v zavarovanje katere je bila ustanovljena, ali drugega pravnega dejstva, ki povzroči prenehanje terjatve. Če gre za ločitveno pravico, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova, se na pravdo napoti tistega, ki je prerekal ločitveno pravico.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4, 407, 407/5, 407/5-2. ZSKZDČEU-1 člen 225, 225/1, 226. Sklep Sveta 2009/316/PNZ z dne 6. aprila 2009 o vzpostavitvi Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) na podlagi člena 11 Okvirnega sklepa 2009/315/PNZ (2009) priloga A.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - obsodba za kaznivo dejanje - obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - kaznivo dejanje neupravičenega prometa z mamili - zakonska rehabilitacija - načelo medsebojnega zaupanja med državami članicami - Evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (ECRIS)
Ob upoštevanju, prvič, načela zaupanja, ki velja med državami članicami Evropske Unije, in drugič, 3. točke 4. člena sklepa Sveta 2008/315/PNZ, ki določa obveznost države izreka obsodbe, da nemudoma pošlje osrednjemu organu države članice državljanstva (po 226. členu ZSKZDČEU-1 je to Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije) informacije o naknadni spremembi ali izbrisu informacij iz kazenske evidence, je treba zaupati Zvezni republiki Nemčiji, da so v kazenskem listu navedene zgolj obsodbe, ki po njenem pravu še niso bile izbrisane. To pomeni, da potrdilo ministrstva za pravosodje dokazuje tudi to, da do poteka preizkusnega obdobja niso bili izpolnjeni pogoji za izbris pritožnikove obsodbe iz kazenske evidence na podlagi zakonske rehabilitacije (po merodajnem nemškem pravu).
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00064478
SPZ člen 206, 206/1, 207, 207/3, 209, 209/2. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 280, 281, 282. ZIZ člen 65, 76, 76/2, 119, 120, 120/4. OZ člen 420.
odstop terjatve v zavarovanje - fiduciarni odstop terjatve v zavarovanje - anticipirana fiduciarna globalna cesija - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na predmetu izvršbe - plačilna nesposobnost dolžnika - pogodbena cesija - vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja - prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - ustavitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - izvršilni sklep o prenosu terjatve v izterjavo - ločitvene pravice, pridobljene v postopku izvršbe - ločitvene pravice, pridobljene v postopku izvršbe ali zavarovanja, ki se prekine z začetkom stečajnega postopka - sklep o ugovoru - ustavitev izvršbe - prenos v izterjavo - odstop terjatve s pogodbo (cesija) - večkratni odstop
Če sodišče v postopku po vložitvi ugovora tretjega s pravnomočno sodbo ugotovi, da izvršba, ki še ni končana, na določen predmet ni dopustna, glede tega predmeta ustavi izvršbo in razveljavi sklep o izvršbi (65. člen ZIZ). Če bi bila določena zgolj ustavitev izvršbe glede tega predmeta, bi takšna ureditev v skladu z dobrohotno razlago drugega odstavka 76. člena ZIZ še dopuščala možnost, da ostanejo v veljavi opravljena izvršilna dejanja, če bi z njihovo razveljavitvijo bile prizadete pravice drugih. V zakonu zapovedana razveljavitev sklepa o izvršbi glede tega predmeta pa nedvomno narekuje razveljavitev vseh do tedaj opravljenih izvršilnih dejanj na tem predmetu, tj. tudi sklepa o rubežu, kar pomeni, da bi izvršilni upnik v posledici izgubil zastavno pravico na terjatvi in vrstni red poplačila, ki ga je s sklepom o rubežu pridobil. Z razveljavitvijo sklepa o prenosu terjatve v izterjavo bi odpadla tudi pravna posledica, ki jo določa četrti odstavek 120. člena ZIZ, da dolžnikovi odstopi prenesene terjatve po prenosu v izterjavo nimajo pravnih učinkov na pravice, ki jih je upnik pridobil s prenosom, in bi torej nadaljni dolžnikovi prenosi iste terjatve imeli veljavne pravne učinke. Takšne posledice pa po mnenju pritožbenega sodišča nesorazmerno posegajo v pravice izvršilnih (prisilnih) upnikov in jih v primerjavi s pogodbenimi upniki spravljajo v neenakopraven položaj.
Ker zakonodajalec razmerij med upniki v konkurenci pravic fiduciarnih upnikov s pravicami izvršilnih upnikov ni uredil, mora ustrezno ravnovesje poiskati sodišče upoštevaje dejanske okoliščine v vsakem posamičnem primeru, z namenom čim manjšega poseganja v zavarovane pravne položaje prizadetih udeležencev. V skladu s tem vodilom pritožbeno sodišče ocenjuje, da je bila odločitev prvostopnega sodišča vseeno pravilna. Pri tej oceni ni upoštevalo dejstva, da se je zoper dolžnika C. d. o. o. začel stečajni postopek, saj to dejstvo do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje še ni nastopilo in zato ni del relevantne dejanske podlage. Predmet tako fiduciarnega pogodbenega odstopa v zavarovanje kot rubeža v izvršilnem postopku so bodoče terjatve iz trajnega pogodbenega razmerja med dolžnikom C. d. o. o. in njegovim dolžnikom D. iz naslova odkupa električne energije, terjatve torej, ki izvirajo iz opravljanja dolžnikove glavne (če ne celo edine) dejavnosti, iz katere pridobiva prihodke. Pri tako obsežni globalni anticipirani cesiji je razumno pričakovati, da bo terjatev prvega fiduciarnega upnika v določenem časovnem obdobju poplačana in da se bodo dolžnikove terjatve do njegovega dolžnika slej kot prej sprostile tudi za upnike kasnejšega vrstnega reda. Kdaj in v kolikšnem obsegu, vesta samo dolžnik in upnik iz fiduciarnega razmerja. Pravica kasnejših upnikov do vrstnega reda je zato v primeru anticipiranih globalnih cesij zelo pomembna. Dolžnikov dolžnik je bil nadalje z vsemi fiduciarnimi odstopi polno seznanjen, saj je dolžnikove terjatve nakazoval neposredno fiduciarnemu upniku. Ob upoštevanju navedenih okoliščin ima poseg v pravni položaj fiduciarnega upnika, če se mu ne prizna pravica do ugovora tretjega oz. pravica, ki preprečuje izvršbo (saj se lahko iz odstopljene terjatve poplača zunajsodno, lahko jo sam iztoži od dolžnikovega dolžnika, dolžnikov dolžnik pa prepreči izvršbo z ugovorom, da terjatev ni prešla na kasnejšega upnika), blažje in manj obremenjujoče posledice kot poseg v položaj kasnejšega izvršilnega upnika, ki mu fiduciarnemu upniku priznana pravica do ugovora in tožbe na nedopustnost izvršbe odvzame ne samo vrstni red, pač pa mu lahko za naprej v celoti onemogoči poplačilo iz dolžnikove terjatve.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/1-2, 235, 235/2, 242, 242/2, 278, 278/3. ZPP člen 140, 142, 142/6, 339, 339/2, 339/2-8.
insolventnost dolžnika - predhodni stečajni postopek - odločanje o začetku stečajnega postopka - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - vročanje predloga za začetek stečajnega postopka - vročitev predloga dolžniku - osebna vročitev - vročanje sodnih pisanj na podlagi fikcije vročitve - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - rok za dvig pisanja - oprava vročitve s potekom 15 dnevnega roka - vročitev v hišni predalčnik - fizični prejem pisanja - odsotnost vročitve - nevročitev - izpodbijanje sklepa o začetku postopka - pritožbeni razlogi - neobstoj terjatve - pritožba družbenika - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka
Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka (fikcija vročitve).
Neutemeljene so pritožbene trditve, da terjatev predlagatelja ne obstoji, saj pritožnika tega pritožbenega razloga ne moreta uspešno pritožbeno uveljavljati. Dolžnik bi moral slednje uveljavljati (že) v ugovoru (drugi odstavek 235. člena ZFPPIPP). Pritožbeni okvir družbenika dolžnika pa je v primerjavi s pritožbo, ki jo lahko zoper sklep vloži dolžnik, tudi zožen. Družbenik lahko sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom izpodbije le, če dokaže, da dolžnik ni insolventen niti po 1. niti po 2. točki prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP.
ZFPPIPP člen 301, 301/1, 301/8, 383, 383/1, 396, 396/4, 408, 408/2, 408/2-5, 410/5. ZPP člen 319, 365/3.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - zavrženje tožbe - pravna korist za vodenje pravde - osebni stečaj dolžnika - v stečaju priznana terjatev - učinek pravnomočne sodbe - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - škoda povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti
V primeru, ko je tožnica za uveljavitev svoje terjatve začela pravdni postopek pred začetkom postopka osebnega stečaja, ki se je končal z izdajo sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, v postopku osebnega stečaja pa je bila tožničina terjatev priznana in je bil tudi izdan sklep o odpustu obveznosti, ki na tožničino terjatev ne učinkuje (5. točka drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP), se določbi prvega in osmega odstavka 301. člena ZFPPIPP smiselno uporabita tako, da ima upnik lahko še vedno pravni interes za uveljavitev te terjatve v pravdi. Upnik za njeno uveljavitev zaradi posebne ureditve postopka osebnega stečaja v primeru, ko je bil izdan sklep o odpustu obveznosti, namreč z izdajo sklepa o končanju postopka osebnega stečaja ne pridobi izvršilnega naslova (peti odstavek 410. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je torej preuranjeno odločilo, da tožnica zaradi priznanja njene terjatve v stečajnem postopku nima pravnega interesa za vloženo tožbo v obravnavani zadevi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00064354
ZGD-1 člen 8, 8/1. ZFPPIPP člen 408, 108/1. OZ člen 165.
spregled pravne osebnosti - osebni stečaj - vpliv odpusta obveznosti - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - zapadlost odškodninske terjatve - obseg škode
Škoda naj bi tožniku nastala zaradi poplav med 16. in 20. septembrom 2010, v katerih so bili uničeni stroji za obdelavo kovine. Nastalo škodo je po tožnikovem nalogu ocenil izvedenec in cenilec strojne stroke. Škodo v višini 80.000 EUR je ocenil glede na vrednost poškodovanih strojev in orodja na dan 19. 9. 2010. Tožniku je bilo tedaj znano, kakšno škodo in v kakšni višini lahko terja od toženca. Obveznost družbenika za obveznosti družbe po pravilih o spregledu pravne osebnosti nastane najkasneje tedaj, ko je družba izbrisana iz sodnega registra, saj je zloraba družbe s strani družbenika po naravi stvari mogoča, dokler družba še obstaja.
Stališče, ki sledi logiki, da odškodninska terjatev nastane šele tedaj, ko sodišče o njej pravnomočno odloči (ugodi tožbenemu zahtevku), je napačno ne le zato, ker je bila izdana zamudna sodba kasneje razveljavljena, temveč predvsem zato, ker zahteva tožnik povrnitev premoženjske škode, ki mu je nastala že septembra 2010, in katere višino je lahko ovrednotil (po višini opredelil) najkasneje v marcu 2011, ko je bila izdelana naročena cenitev.
postopek osebnega stečaja - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - neizpodbojna domneva o seznanitvi z vsebino objavljenega sklepa - dodatni sklep o prodaji - opustitev vročitve odgovora na ugovor - kontradiktornost postopka - obseg pritožbenega preizkusa - preizkus odločbe po uradni dolžnosti - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - sklep o odpustu obveznosti - končanje postopka osebnega stečaja po odpustu obveznosti - unovčenje dolžnikovega premoženja - namen odpusta obveznosti
ZFPPIPP v 1. točki prvega odstavka 410. člena določa, da pravnomočni sklep o odpustu obveznosti ni ovira za unovčenje premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, in razdelitev upnikom.
8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP je v zadevah, kot je zdaj pod presojo, treba smiselno uporabiti tako, da je odločilno to, da pritožnica kljub nevročitvi upraviteljevega odgovora zanesljivo ni bila prikrajšana za možnost obravnavanja že pred sodiščem prve stopnje. Slednje se ni oprlo na nič, kar bi bilo navedeno v upraviteljevem odgovoru na ugovor in ne bi sicer izhajalo že iz predhodnega postopka.
Na mesto "materialnega prava", ki ga pritožbeno sodišče smiselno in subsidiarno preizkuša po uradni dolžnosti, stopajo v postopku zaradi insolventnosti tiste določbe ZFPPIPP, na katerih izpodbijani sklep neposredno temelji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00064143
ZPP člen 81. ZFPPIPP člen 261, 296, 296/1. ZST-1 člen 15, 15/2.
stranke v postopku - RS kot stranka v postopku - tožba za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku - terjatev iz naslova plačila sodne takse - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - trditveno in dokazno breme
V tem postopku je kot tožena stranka sodelovala Republika Slovenija (pravilno zastopana po državnem odvetništvu), zoper njo se tudi glasi sodba. Res je v tožbi navedeno, da naj bi bila tožena stranka Republika Slovenija, Okrajno sodišče v Ljubljani, Miklošičeva 5, 1000 Ljubljana. Vendar pa lahko napako, storjeno v tožbi, s pravilno navedbo svojega naziva popravi tudi tožena stranka, kar se je v zadevi tudi zgodilo. Dejstvo, da je bilo (v postopku osebnega stečaja) tudi navedeno Okrajno sodišče v Ljubljani, pa pri stranki, kot je Republika Slovenija, ki ima edina procesno in pravdno sposobnost, po ustaljeni sodni praksi pomeni le, da je s tem označeno, iz katerega razmerja izhaja terjatev, ki jo sicer uveljavlja Republika Slovenija ali proti kateri se uveljavlja določena terjatev.