osebni stečaj - denarna kazen - kršitev začasne odredbe - predlog za vknjižbo lastninske pravice - zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice
Pri zaznambi vrstnega reda pridobitve lastninske pravice gre za varovalno stvarno pravico, te pa so časovno omejene. To pomeni, da jih je treba v določenem roku opravičiti. Varovalna stvarna pravica se opraviči z vložitvijo predloga za ustrezno vknjižbo v vrstnem redu, ki ga varuje ta varovalna stvarna pravica (prvi odstavek 52. člena, prvi odstavek 74. člena, prvi odstavek 81. člena in 104. člen ZZK-1). Dolžnica v pritožbi trdi, da je "notarju A. A. naložila (le), da je v njenem imenu opravičil zaznambo vrstnega reda pridobitve lastninske pravice". Višje sodišče ugotavlja, da mu je s tem (lahko) naročila (le to), da naj vloži predlog za vknjižbo lastninske pravice (v zaznamovanem vrstnem redu). To pa predstavlja takšno kršitev izdane začasne odredbe, zaradi katere je sodišče prve stopnje dolžnici utemeljeno izreklo denarno kazen.
Pogodbenih omejitev pravice razpolaganja s poslovnim deležem ni mogoče upoštevati tudi pri prisilnem razpolaganju v postopku unovčevanja premoženja stečajnega dolžnika.
Pritožbeno stališče, da sta določbi sedmega in osmega odstavka 481. člena ZGD-1 lex specialis do splošnih določb ZFPPIPP, je ob povedanem zmotno, pritožbeni očitki v tej smeri pa neutemeljeni.
začetek postopka osebnega stečaja - insolventnost dolžnika - izostanek z naroka - opravičljiv razlog za izostanek z naroka - nepismena oseba - nedovoljene pritožbene novote
Sodišče prve stopnje ni sledilo navedbam o nepismenosti pritožnika, pritožbeno zatrjevane okoliščine (pozabljivost, dopust) pa ne nalagajo sodišču, da narok preloži. Pritožnik svoje odsotnosti z naroka z ničemer ni opravičil (tega ni storil niti v pritožbi), še manj je o zatrjevanem dopustu v času od prvega do drugega naroka predložil kakršnekoli dokaze. Opravičilo stranke za izostanek z naroka tudi sicer samo po sebi ni ovira, da sodišče ne bi opravilo glavne obravnave in na njej izvedlo dokaznega postopka ter o zadevi meritorno odločilo.
Pogoja za preložitev naroka sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti to opravičilo podprto z dokazom. Dolžnik ničesar od navedenega ni izkazal.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - plačilo pravdnih stroškov - tožba za povrnitev škode zoper stečajnega upravitelja - procesna sposobnost stečajnega dolžnika - povzročitev pravdnih stroškov
Stečajnemu dolžniku je bila aktivna legitimacija za tožbo zoper stečajno upraviteljico res priznana, kar pa ni odločilno za presojo, ali so stroški, ki jih je dolžan povrniti upraviteljici, ker v pravdi ni uspel, stroški stečajnega postopka. Odločilno je, da je stečajni dolžnik pravdo sprožil sam, iz spisovnih podatkov pa ne izhaja, da bi bila ta tudi v interesu upnikov.
stečajni postopek - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe
Ob smiselni uporabi 1. točke tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP, ovira za prodajo premoženja stečajnega dolžnika preneha s pravnomočno odločitvijo v pravdi glede izločitvene pravice oziroma lastninske pravice stečajnega dolžnika na premoženju, ki je predmet prodaje. Pravnomočen sklep o prodaji torej temelji na pravnomočni odločbi glede lastninske pravice dolžnika na predmetnem premoženju. V ZFPPIPP, ki poudarja načelo hitrosti postopka, ni pravne podlage, da se postopek prodaje, ki temelji na pravnomočnih odločitvah sodišča, prekine zaradi pritožbe upnika, vložene na ESČP. Upnik tudi sicer vsebine pritožbe na ESČP ni izkazal.
Sodišče druge stopnje se po presoji pritožbenih razlogov strinja s stališčem upravitelja, ki ga je povzelo tudi prvostopenjsko sodišče, da je zahteva za prekinitev prodaje oz. stečajnega postopka v okoliščinah konkretnega primera neracionalna in neskladna s temeljnimi pravili v postopkih zaradi insolventnosti. Izhajajoč iz načela sorazmernosti je višje sodišče tehtalo med upoštevanjem (tehničnih) procesnih pravil zaradi izostanka izreka v izpodbijanem sklepu glede prekinitve postopka in grozečo škodo zaradi zastoja v postopku, ter zadeve ni vrnilo prvostopenjskemu sodišču v dopolnitev postopka, ampak je upoštevajoč načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka odločilo v korist slednjega ter dalo prednost ustavni in konvencijski pravici do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Ob tem višje sodišče poudarja, da nima pomislekov glede same vsebine odločitve, da se postopek ne prekine, kot je obrazloženo že zgoraj.
prodaja nepremičnine dolžnika - izselitev dolžnika iz stanovanjske hiše - rok za izselitev dolžnika
Sodna praksa je zavzela stališče, da je določba drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP kogentna norma in sodišče pri izdaji sklepa o prodaji nima diskrecijske pravice, da o izpraznitvi nepremičnine odloči drugače, kot določa ZFPPIPP. Na drug strani pa dolžnikovi pravici do doma stojijo nasproti ustavne pravice upnikov do zasebne lastnine (iz 33. člena Ustave RS), katerih del je tudi (v razumnem roku dosežena) pravica do poplačila terjatev.
pravdni postopek - stečaj - prijava terjatve v stečaj - predlog za nadaljevanje - prekluzivni rok - prekinitev postopka
Prva tožnica dela vtoževane terjatve ni prijavila v stečajnem postopku toženke. Glede prijavljenega in prerekanega dela pa ni pravočasno predlagala nadaljevanja pravde. Sklep o preizkusu terjatev, s katerim je bila njena terjatev prerekana, je bil skladno s 122. členom ZFPPIPP javno objavljen na portalu Ajpes, zato ne drži tudi sicer nejasna navedba, da ni bila obveščena o prerekanju terjatve. Druga tožnica vtoževane terjatve ni prijavila v stečajnem postopku toženke. Sodišče prve stopnje je posledično na podlagi določb ZFPPIPP utemeljeno in pravilno zavrnilo njun tožbeni zahtevek (glej odločbo sodišča prve stopnje).
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prodaja nepremičnin - osebna služnost - prepoved obremenitve in odtujitve
Pritožnica kljub začetku stečajnega postopka nad stečajno dolžnico pri uresničevanju svojega upravičenja kot služnostna upravičenka ne bo v ničemer prikrajšana. Zato ni utemeljen njen pritožbeni očitek v smeri, da so kršene njene pravice do osebnega dostojanstva, do socialne varnosti in doma.
nadaljevanje postopka osebnega stečaja kot stečaj zapuščine - upravljanje stečajne mase - prijava izločitvene pravice - skupno premoženje zakoncev - določitev deleža zakoncev na skupnem premoženju - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - rok za vložitev predloga za nadaljevanje postopka - prenehanje izločitvene pravice - soglasje sodišča - sodna poravnava
Postopek osebnega stečaja se je po smrti dolžnika nadaljeval kot postopek stečaja zapuščine, v katerem mora sodišče, glede na okoliščine konkretnega primera, najprej določiti delež dolžnika na skupnem premoženju.
sprememba tožbe - materialno pravo - začetek stečajnega postopka - vzajemno neizpolnjena pogodba
Prvostopno sodišče je upoštevaje okoliščino, da se je tekom pravdnega postopka zoper prvo toženo stranko začel stečajni postopek, dovolilo predlagano spremembo tožbe (186. člen ZPP) in upoštevalo določilo četrtega odstavka 301. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP)2 glede spremembe tožbe zoper prvo toženo stranko.
Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče v nadaljevanju v celoti zavrnilo zahtevek tožeče stranke zoper prvo in drugo toženo stranko, saj je ugotovilo, da v konkretnem primeru ne pride v upoštev določba 253. člena ZFPPIPP3, ne gre za spremembo nedenarne terjatve v denarno, ampak gre za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo med prvo toženo in drugo toženo stranko po drugem odstavku 24.4 in 265. členu ZFPPIPP5 in denarno terjatev tožeče stranke, izhajajoč iz pravice do poplačila iz kupnine za prodana parkirna mesta. Pojasnilo je, da obveznost sklenitve pogodbe ni nedenarna terjatev, saj ne predstavlja izpolnitve nedenarne dajatve ali izvedbe storitve (prvi odstavek 20. člena ZFPPIPP). Terjatev izpolnitve nedenarne dajatve ali izvedba storitve nastane šele s sklenitvijo pogodbe, ki pa v konkretnem primeru ni bila sklenjena in tako terjatev še ni nastala. Tožeča stranka je namreč utemeljevala svoj zahtevek.
Prvostopno sodišče je s tem, ko je s sklepom z dne 27. 1. 2021 dopustilo spremembo tožbe s spremembo istovetnosti zahtevka iz prvotnega zahtevka na sklenitev prodajne pogodbe v zahtevek na ugotovitev obstoja terjatve in plačilo terjatve, sprejelo (napačno) materialnopravno stališče, da se zaradi začetka stečajnega postopka nad prvo toženo stranko nedenarna terjatev upnika do stečajnega dolžnika pretvori v denarno terjatev (po 1. odstavku 253. člena ZFPPIPP).
ZFPPIPP člen 382, 382/1, 384, 384/2, 389, 389/2-1. ZIZ člen 79/, 79/1-1.
osebni stečaj - namen postopka osebnega stečaja - konkurenca interesov - poplačilo upnikov - izvzetje iz stečajne mase - predmeti, izvzeti iz izvršbe - osebno vozilo
Iz dolžnikovih navedb ne izhaja, da bi bilo osebno vozilo nujno potrebno za dolžnikovo življenje in za življenje članov njegove družine. Pojasnila, iz katerih izhaja, da bi bila organizacija družinskega življenja lažje izvedljiva, pa za drugačno odločitev o predlogu za izvzem vozila iz stečajne mase ne zadoščajo.
ZFPPIPP člen 56, 56/1, 63, 63/1, 63/3, 63/4, 63/9, 64, 224, 303, 303/1, 342, 342/1, 342/3, 385. SPZ člen 6, 38, 38/1, 38/4, 227, 227/1, 247, 247/1. ZZK-1 člen 6, 6/1. URS člen 156. ZUstS člen 23, 23/1.
sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - zavrženje ugovora - ugovor o prerekanju terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic - procesna legitimacija - služnostni upravičenec - prepoved obremenitve in odsvojitve - imetnik pravice - učinek pogodbeno dogovorjene prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine - procesna legitimacija za pritožbo
Pritožnica v tem stečajnem postopku ni upnica, zaradi česar ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi morala imeti v postopku preizkusa terjatev in ločitvenih pravic enaka procesna upravičenja kot upniki.
ZIZ člen 17, 21. ZFPPIPP člen 382, 382/2, 396, 396/2, 396/4.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - primeren izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - obresti - določnost izvršilnega naslova
Zakonske zamudne obresti v seznamu neplačanih terjatev pri neplačanih terjatvah niso omenjene oziroma navedene. Pravnomočni sklep o končanju postopka osebnega stečaja pa je izvršilni naslov le za izterjavo neplačanih priznanih in ne tudi prijavljenih terjatev. Ker mora izvršilno sodišče upoštevati terjatev, kot je ugotovljena v izvršilnem naslovu, ni mogoče dovoliti izvršbe zaradi plačila zamudnih obresti od glavnice v primeru, ko izvršilni naslov obrestnega izreka ne vsebuje.
postopek osebnega stečaja - osebni stečaj dolžnika - vpliv osebnega stečaja na izvršilni postopek - dovoljenost izvršbe - splošna in posebna stečajna masa - posebna stečajna masa - izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika - zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih - prednostna terjatev - posebna pravila za prednostne terjatve - ločitvena pravica
Pritožba ima prav, ko opozarja, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z zakonom dovolilo nadaljevanje izvršbe na nepremičnini, ki sta del posebne stečajne mase. Kadar namreč obstoji konkurenca med stečajnim postopkom in singularno izvršbo, lahko isti predmet predstavlja hkrati stečajno maso in predmet izvršbe, in če ta predmet v stečajnem postopku predstavlja posebno stečajno maso, izvršbe nanj ni dopustno dovoliti oziroma nadaljevati. Če pa predmet predstavlja splošno stečajno maso, je taka konkurenca v zakonu izrecno dopuščena. Ko gre za prednostne terjatve iz prvega odstavka 390. člena ZFPPIPP, to na primer izrecno izhaja iz 393. in 394. člena ZFPPIPP. Drugi odstavek 225. člena ZFPPIPP določa, da je posebna stečajna masa premoženje, ki je predmet ločitvene pravice. Iz stečajnega spisa je razvidno, da sta obe nepremičnini predmet ločitvenih pravic (v korist več upnikov so na nepremičninah ustanovljene zastavne pravice, ki so jih upniki kot ločitvene pravice tudi prijavili v postopku osebnega stečaja, stečajna upraviteljica pa jih je v večini primerov tudi priznala).
Ker gre torej za nepremičnini, ki sta del posebne stečajne mase, izvršbe na nepremičnini iz pojasnjenih razlogov ni mogoče nadaljevati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061935
ZFPPIPP člen 342, 342/2, 347, 347/3, 347/3-1, 347/3-2. OZ člen 59, 59/3. SPZ člen 66, 66/3.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja nepremičnine - lastninska pravica več oseb - solastnina - prodaja solastne nepremičnine - zbiranje ponudb za prodajo v stečajnem postopku - sklenitev prodajne pogodbe za nepremičnino - posebna pravila - sklenitev prodajne pogodbe pod odložnim pogojem - razvezni pogoj - upravičenja solastnika - predkupna pravica (prednostna pravica nakupa) - predkupni upravičenec - uveljavljanje predkupne pravice - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - prenos lastninske pravice - prenehanje veljavnosti pogodbe - redno poročilo stečajnega upravitelja - vknjižba lastninske pravice
Pritožnik je bil seznanjen z dejansko in pravno podlago predkupne pravice (solastnina - tretji odstavek 66. člena SPZ) in s tem, da je bila pogodba z njim sklenjena pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če predkupna upravičenka uveljavi predkupno pravico.
ZFPPIPP člen 235, 235/3, 244, 245, 245/1, 245/2. ZPP člen 105, 108, 108/4, 116.
predhodni stečajni postopek - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - ugovor dolžnika - nepopolna vloga - podpis vloge - poziv sodišča k dopolnitvi vloge - posledice nedopolnitve vloge - zavrženje nepopolne vloge - pritožba dolžnika - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - uveljavljanje nepravilnosti pri vročanju - nepravilna vročitev pravni osebi - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za pritožbo - vročanje sodnih pisanj - vročanje sodnih pisanj pravnim osebam - vročanje sodnih pisanj na podlagi fikcije vročitve - vročitev v hišni predalčnik - nadomestno vročanje - fikcija vročitve - podpis pravne osebe - podpis zastopnika pravne osebe - zastopanje pravne osebe v stečajnem postopku - zastopanje stečajnega dolžnika - nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka - prenos pooblastil na upravitelja
Stranka nepravilnosti pri vročanju ne more uveljavljati kot podlago za vrnitev v prejšnje stanje, temveč je napačna vročitev lahko le pritožbeni razlog.
Podpis pravne osebe praviloma sestavljajo firma, navedba imena in funkcija osebe, ki je upravičena za njeno zastopanje ter njen lastnoročni podpis. Navedene sestavine podpisa pravne osebe sodišču ob prejemu vloge omogočajo presojo, ali je vlogo vložila oziroma podpisala oseba, ki je pooblaščena za zastopanje pravne osebe.
Zaradi začetka stečajnega postopka nad pravno osebo ta oseba (stečajni dolžnik) ne preneha, prenehajo pa pooblastila njenih zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje pravne osebe (dolžnika v stečajnem postopku) in pooblastila njenega poslovodstva za vodenje njenih poslov (prvi odstavek 245. člena ZFPPIPP). Hkrati upravitelj pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika pri vseh procesnih dejanjih in pravnih poslih in ima položaj zakonitega zastopnika stečajnega dolžnika (drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP). Vendar lahko do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka določena procesna dejanja, kamor sodi vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka, vloži v imenu in za račun dolžnika tudi zakoniti zastopnik, ki ga je zastopal do začetka stečajnega postopka, saj se s tem varujejo koristi dolžnika do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka, da se nad njim ne začne stečajni postopek.
ZFPPIPP člen 47, 48, 121, 121/1, 320, 330, 330/2, 395, 395/2, 395/3, 395/4. ZPP člen 283.
postopek osebnega stečaja - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - načelo hitrosti stečajnega postopka - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - unovčevanje stečajne mase - sklep o prodaji - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - rok za izpraznitev in izročitev stanovanja - nepodaljšljiv rok - dogovor o uporabi nepremičnine - stečajni dolžnik kot upnik - vložitev pravnega sredstva - prava neuka stranka - pomoč prava neuki stranki
V postopku osebnega stečaja se stečajna masa unovči na več načinov, in sicer da se proda premoženje stečajnega dolžnika, izterja njegove terjatve oziroma opravi drug pravni posel za uresničitev premoženjskih pravic (320. člen ZFPPIPP). Nobeden od načinov nima prednosti pred drugim, saj je potrebno pri unovčenju slediti temeljnim načelom stečajnega postopka kot sta zagotavljanje najboljših pogojev za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP) in hitrost postopka (48. člen ZFPPIPP).
končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - ugovor upnika - ugovorni razlog - vročanje v stečajnem postopku - pavšalne navedbe
V skladu s četrtim odstavkom 379. člena ZFPPIPP je z ugovorom dovoljeno izpodbijati odločitev sodišča o končanju postopka, ker je vrednost premoženja stečajnega dolžnika ocenjena prenizko ali so stroški stečajnega postopka ocenjeni previsoko, ali je verjetno, da v stečajno maso spada določeno premoženje, ki ni bilo upoštevano, ali je verjetno, da bi bilo z izpodbijanjem dolžnikovih pravnih dejanj mogoče povečati premoženje, ki spada v stečajno maso.
ZPP člen 77, 77/2. ZFPPIPP člen 64, 64/1, 97, 97/2, 97/2-1, 355, 355/2, 355/2-6, 385, 385/1, 386, 386/1.
osebni stečaj - preizkus prijavljenih terjatev - ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - pravdna sposobnost - procesna sposobnost stečajnega dolžnika
Stečajni dolžnik lahko samostojno nastopa v pravdi zaradi ugotovitve neobstoja terjatve, na katero je bil napoten s sklepom o preizkusu terjatev po tem, ko je skladno s prvim odstavkom 64. člena ZFPPIPP vložil ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve.
Med dolžnikove stroške, ki jih ne krije stečajna masa, je treba šteti tudi stroške pravdnega postopka, ki nastajajo zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve v pravdi, v primeru, da je kot stranka postopka nastopal stečajni dolžnik sam.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - STEČAJNO PRAVO
VSL00062495
ZFPPIPP člen 97, 97/2, 97/2-5, 315, 317, 317/1, 317/5, 318, 318/4. ZGD-1 člen 6, 6/3, 6/5, 32. OZ člen 9, 55, 55/1, 72, 341, 341/1, 349, 349/1, 365, 705. ZMed člen 76, 112, 112/3.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kabelska retransmisija - licenčna pogodba - sklenitev pogodbe - stečajni postopek - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - zastopanje - nadaljevanje poslovanja - pripoznava zahtevka - pretrganje zastaranja - omejitve pri zastopanju - pridržek pravice - salvatorična klavzula - zastaranje
Nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika pomeni nadaljevanje proizvodnje oziroma opravljanje drugih poslov iz dejavnosti stečajnega dolžnika. Stečajna upraviteljica je torej lahko sklepala vse pravne posle iz dejavnosti stečajnega dolžnika.
V tem primeru ni mogoče zaključiti, da bi bila sklenitev Licenčne pogodbe, s katero se ureja prenos pravic v zvezi s kabelsko retransmisijo na kabelskega operaterja izven namena delovanja družbe. Tožena stranka je namreč med drugim opravljala tudi dejavnost kabelske retransmisije televizijskih programov. Sklenitev tega posla je tako z vidika vsebine nedvomno v okviru dejavnosti tožene stranke in v okviru poslov, ki jih je oziroma bi jih v skladu z določili ZASP morala sklepati tožena stranka v zvezi s svojim poslovanjem. Ker gre za posel iz dejavnosti tožene stranke je tako takšen posel dovoljen v okviru nadaljevanja poslovanja. V razmerju do tretje osebe (tožeče stranke) je bil tako ta posel veljavno sklenjen in pogodbeni stranki zavezuje.
Tožena stranka ne more uspeti s pritožbenimi razlogi, da je bila tožeča stranka že pred sklenitvijo pogodbe seznanjena z njenim stališčem, da pogodba naj ne bi veljala za programe tožeče stranke. Licenčna pogodba je bila sklenjena v pisni obliki. Tožena stranka je Licenčno pogodbo podpisala in jo zato zavezuje.
Pridržek ni sestavni del Licenčne pogodbe. Zato Pridržek med strankama ne ustvarja nobenega pravnega učinka.