ZFPPIPP člen 56, 126, 126/1, 126/2, 128, 355, 355/3-8, 357, 357/1. ZPP člen 343, 365, 365-1.
stečajni postopek - soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - pravni interes delničarja ali družbenika - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - družbenik stečajnega dolžnika - procesna legitimacija dolžnikovega družbenika
ZFPPIPP le v izjemnih primerih družbeniku daje položaj stranke v postopku. To je le v fazi predhodnega postopka, ko sodišče odloča o predlogu za začetek stečajnega postopka. V tej zadevi gre za nadaljnji glavni postopek in za preizkus pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o danem soglasju za plačilo stroškov postopka. Ker pritožnik ni stranka stečajnega postopka, zakon pa ne daje družbeniku pravice do pritožbe zoper sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka, njegova pritožba ni dovoljena.
ZFPPIPP člen 56, 126, 126/1, 126/2, 128, 355, 355/3-8, 357, 357/1. ZPP člen 343, 365, 365-1.
stečajni postopek - soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - pravni interes delničarja ali družbenika - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - družbenik stečajnega dolžnika - procesna legitimacija dolžnikovega družbenika
ZFPPIPP le v izjemnih primerih družbeniku daje položaj stranke v postopku. To je le v fazi predhodnega postopka, ko sodišče odloča o predlogu za začetek stečajnega postopka. V tej zadevi gre za nadaljnji glavni postopek in za preizkus pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o danem soglasju za plačilo stroškov postopka. Ker pritožnik ni stranka stečajnega postopka, zakon pa ne daje družbeniku pravice do pritožbe zoper sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka, njegova pritožba ni dovoljena.
prodaja nepremičnine v stečaju - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - ugovor dolžnika - pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca - obseg preizkusa - plačilo kupnine za nepremičnino
Po določbi drugega odstavka 342. člena ZFPPIPP sodišče v primeru, ko je predmet prodajne pogodbe nepremičnina, po plačilu kupnine na predlog upravitelja izda sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, s katerim odloči, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca. Sodišče lahko pri izdaji tega sklepa presoja le, ali so izpolnjeni pogoji za vknjižbo, torej, ali je bila plačana kupnina.
ZFPPIPP člen 14, 14/2-3, 132, 231, 231-3, 280. ZPP člen 13, 13/1, 206, 206/1-1, 208, 208/2.
predhodni stečajni postopek - predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - pravnomočno rešeno predhodno vprašanje - vezanost sodišča na odločitev o predhodnem vprašanju na matičnem področju - razlogi za prekinitev postopka - vložitev predloga za dopustitev revizije
Upnik obstoj svoje terjatve zoper dolžnika dokazuje s pravnomočno sodbo. Gre torej za judikatno terjatev, glede katere ne more biti dvoma o njenem obstoju. O predhodnem vprašanju obstoja odškodninske obveznosti dolžnika je bilo tako na matičnem področju že odločeno z učinki pravnomočnosti.
Kadar se pri odločanju o kakšnem drugem zahtevku vprašanje, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, pojavi kot predhodno, je sodišče na pravnomočno odločbo vezano. Sodišče o tem vprašanju ne sme znova odločati, temveč mora prejšnjo sodbo vzeti za podlago svoje odločitve.
ZFPPIPP člen 302, 302/2, 303, 303/3, 308, 308/2-2. ZN člen 4. SPZ člen 137, 137/1, 142. ZIZ člen 17, 17/2-2, 20a.
izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis - ločitvena pravica - napotitev na pravdo
Razlog za prerekanje ločitvene pravice je lahko tudi, da je ta sicer veljavno nastala, vendar je pozneje prenehala zaradi plačila terjatve, v zavarovanje katere je bila ustanovljena, ali drugega pravnega dejstva, ki povzroči prenehanje terjatve. Če gre za ločitveno pravico, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova, se na pravdo napoti tistega, ki je prerekal ločitveno pravico.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4, 407, 407/5, 407/5-2. ZSKZDČEU-1 člen 225, 225/1, 226. Sklep Sveta 2009/316/PNZ z dne 6. aprila 2009 o vzpostavitvi Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) na podlagi člena 11 Okvirnega sklepa 2009/315/PNZ (2009) priloga A.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - obsodba za kaznivo dejanje - obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - kaznivo dejanje neupravičenega prometa z mamili - zakonska rehabilitacija - načelo medsebojnega zaupanja med državami članicami - Evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (ECRIS)
Ob upoštevanju, prvič, načela zaupanja, ki velja med državami članicami Evropske Unije, in drugič, 3. točke 4. člena sklepa Sveta 2008/315/PNZ, ki določa obveznost države izreka obsodbe, da nemudoma pošlje osrednjemu organu države članice državljanstva (po 226. členu ZSKZDČEU-1 je to Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije) informacije o naknadni spremembi ali izbrisu informacij iz kazenske evidence, je treba zaupati Zvezni republiki Nemčiji, da so v kazenskem listu navedene zgolj obsodbe, ki po njenem pravu še niso bile izbrisane. To pomeni, da potrdilo ministrstva za pravosodje dokazuje tudi to, da do poteka preizkusnega obdobja niso bili izpolnjeni pogoji za izbris pritožnikove obsodbe iz kazenske evidence na podlagi zakonske rehabilitacije (po merodajnem nemškem pravu).
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00064478
SPZ člen 206, 206/1, 207, 207/3, 209, 209/2. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 280, 281, 282. ZIZ člen 65, 76, 76/2, 119, 120, 120/4. OZ člen 420.
odstop terjatve v zavarovanje - fiduciarni odstop terjatve v zavarovanje - anticipirana fiduciarna globalna cesija - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na predmetu izvršbe - plačilna nesposobnost dolžnika - pogodbena cesija - vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja - prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - ustavitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - izvršilni sklep o prenosu terjatve v izterjavo - ločitvene pravice, pridobljene v postopku izvršbe - ločitvene pravice, pridobljene v postopku izvršbe ali zavarovanja, ki se prekine z začetkom stečajnega postopka - sklep o ugovoru - ustavitev izvršbe - prenos v izterjavo - odstop terjatve s pogodbo (cesija) - večkratni odstop
Če sodišče v postopku po vložitvi ugovora tretjega s pravnomočno sodbo ugotovi, da izvršba, ki še ni končana, na določen predmet ni dopustna, glede tega predmeta ustavi izvršbo in razveljavi sklep o izvršbi (65. člen ZIZ). Če bi bila določena zgolj ustavitev izvršbe glede tega predmeta, bi takšna ureditev v skladu z dobrohotno razlago drugega odstavka 76. člena ZIZ še dopuščala možnost, da ostanejo v veljavi opravljena izvršilna dejanja, če bi z njihovo razveljavitvijo bile prizadete pravice drugih. V zakonu zapovedana razveljavitev sklepa o izvršbi glede tega predmeta pa nedvomno narekuje razveljavitev vseh do tedaj opravljenih izvršilnih dejanj na tem predmetu, tj. tudi sklepa o rubežu, kar pomeni, da bi izvršilni upnik v posledici izgubil zastavno pravico na terjatvi in vrstni red poplačila, ki ga je s sklepom o rubežu pridobil. Z razveljavitvijo sklepa o prenosu terjatve v izterjavo bi odpadla tudi pravna posledica, ki jo določa četrti odstavek 120. člena ZIZ, da dolžnikovi odstopi prenesene terjatve po prenosu v izterjavo nimajo pravnih učinkov na pravice, ki jih je upnik pridobil s prenosom, in bi torej nadaljni dolžnikovi prenosi iste terjatve imeli veljavne pravne učinke. Takšne posledice pa po mnenju pritožbenega sodišča nesorazmerno posegajo v pravice izvršilnih (prisilnih) upnikov in jih v primerjavi s pogodbenimi upniki spravljajo v neenakopraven položaj.
Ker zakonodajalec razmerij med upniki v konkurenci pravic fiduciarnih upnikov s pravicami izvršilnih upnikov ni uredil, mora ustrezno ravnovesje poiskati sodišče upoštevaje dejanske okoliščine v vsakem posamičnem primeru, z namenom čim manjšega poseganja v zavarovane pravne položaje prizadetih udeležencev. V skladu s tem vodilom pritožbeno sodišče ocenjuje, da je bila odločitev prvostopnega sodišča vseeno pravilna. Pri tej oceni ni upoštevalo dejstva, da se je zoper dolžnika C. d. o. o. začel stečajni postopek, saj to dejstvo do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje še ni nastopilo in zato ni del relevantne dejanske podlage. Predmet tako fiduciarnega pogodbenega odstopa v zavarovanje kot rubeža v izvršilnem postopku so bodoče terjatve iz trajnega pogodbenega razmerja med dolžnikom C. d. o. o. in njegovim dolžnikom D. iz naslova odkupa električne energije, terjatve torej, ki izvirajo iz opravljanja dolžnikove glavne (če ne celo edine) dejavnosti, iz katere pridobiva prihodke. Pri tako obsežni globalni anticipirani cesiji je razumno pričakovati, da bo terjatev prvega fiduciarnega upnika v določenem časovnem obdobju poplačana in da se bodo dolžnikove terjatve do njegovega dolžnika slej kot prej sprostile tudi za upnike kasnejšega vrstnega reda. Kdaj in v kolikšnem obsegu, vesta samo dolžnik in upnik iz fiduciarnega razmerja. Pravica kasnejših upnikov do vrstnega reda je zato v primeru anticipiranih globalnih cesij zelo pomembna. Dolžnikov dolžnik je bil nadalje z vsemi fiduciarnimi odstopi polno seznanjen, saj je dolžnikove terjatve nakazoval neposredno fiduciarnemu upniku. Ob upoštevanju navedenih okoliščin ima poseg v pravni položaj fiduciarnega upnika, če se mu ne prizna pravica do ugovora tretjega oz. pravica, ki preprečuje izvršbo (saj se lahko iz odstopljene terjatve poplača zunajsodno, lahko jo sam iztoži od dolžnikovega dolžnika, dolžnikov dolžnik pa prepreči izvršbo z ugovorom, da terjatev ni prešla na kasnejšega upnika), blažje in manj obremenjujoče posledice kot poseg v položaj kasnejšega izvršilnega upnika, ki mu fiduciarnemu upniku priznana pravica do ugovora in tožbe na nedopustnost izvršbe odvzame ne samo vrstni red, pač pa mu lahko za naprej v celoti onemogoči poplačilo iz dolžnikove terjatve.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/1-2, 235, 235/2, 242, 242/2, 278, 278/3. ZPP člen 140, 142, 142/6, 339, 339/2, 339/2-8.
insolventnost dolžnika - predhodni stečajni postopek - odločanje o začetku stečajnega postopka - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - vročanje predloga za začetek stečajnega postopka - vročitev predloga dolžniku - osebna vročitev - vročanje sodnih pisanj na podlagi fikcije vročitve - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - rok za dvig pisanja - oprava vročitve s potekom 15 dnevnega roka - vročitev v hišni predalčnik - fizični prejem pisanja - odsotnost vročitve - nevročitev - izpodbijanje sklepa o začetku postopka - pritožbeni razlogi - neobstoj terjatve - pritožba družbenika - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka
Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka (fikcija vročitve).
Neutemeljene so pritožbene trditve, da terjatev predlagatelja ne obstoji, saj pritožnika tega pritožbenega razloga ne moreta uspešno pritožbeno uveljavljati. Dolžnik bi moral slednje uveljavljati (že) v ugovoru (drugi odstavek 235. člena ZFPPIPP). Pritožbeni okvir družbenika dolžnika pa je v primerjavi s pritožbo, ki jo lahko zoper sklep vloži dolžnik, tudi zožen. Družbenik lahko sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom izpodbije le, če dokaže, da dolžnik ni insolventen niti po 1. niti po 2. točki prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP.
ZFPPIPP člen 301, 301/1, 301/8, 383, 383/1, 396, 396/4, 408, 408/2, 408/2-5, 410/5. ZPP člen 319, 365/3.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - zavrženje tožbe - pravna korist za vodenje pravde - osebni stečaj dolžnika - v stečaju priznana terjatev - učinek pravnomočne sodbe - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - škoda povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti
V primeru, ko je tožnica za uveljavitev svoje terjatve začela pravdni postopek pred začetkom postopka osebnega stečaja, ki se je končal z izdajo sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, v postopku osebnega stečaja pa je bila tožničina terjatev priznana in je bil tudi izdan sklep o odpustu obveznosti, ki na tožničino terjatev ne učinkuje (5. točka drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP), se določbi prvega in osmega odstavka 301. člena ZFPPIPP smiselno uporabita tako, da ima upnik lahko še vedno pravni interes za uveljavitev te terjatve v pravdi. Upnik za njeno uveljavitev zaradi posebne ureditve postopka osebnega stečaja v primeru, ko je bil izdan sklep o odpustu obveznosti, namreč z izdajo sklepa o končanju postopka osebnega stečaja ne pridobi izvršilnega naslova (peti odstavek 410. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je torej preuranjeno odločilo, da tožnica zaradi priznanja njene terjatve v stečajnem postopku nima pravnega interesa za vloženo tožbo v obravnavani zadevi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00064354
ZGD-1 člen 8, 8/1. ZFPPIPP člen 408, 108/1. OZ člen 165.
spregled pravne osebnosti - osebni stečaj - vpliv odpusta obveznosti - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - zapadlost odškodninske terjatve - obseg škode
Škoda naj bi tožniku nastala zaradi poplav med 16. in 20. septembrom 2010, v katerih so bili uničeni stroji za obdelavo kovine. Nastalo škodo je po tožnikovem nalogu ocenil izvedenec in cenilec strojne stroke. Škodo v višini 80.000 EUR je ocenil glede na vrednost poškodovanih strojev in orodja na dan 19. 9. 2010. Tožniku je bilo tedaj znano, kakšno škodo in v kakšni višini lahko terja od toženca. Obveznost družbenika za obveznosti družbe po pravilih o spregledu pravne osebnosti nastane najkasneje tedaj, ko je družba izbrisana iz sodnega registra, saj je zloraba družbe s strani družbenika po naravi stvari mogoča, dokler družba še obstaja.
Stališče, ki sledi logiki, da odškodninska terjatev nastane šele tedaj, ko sodišče o njej pravnomočno odloči (ugodi tožbenemu zahtevku), je napačno ne le zato, ker je bila izdana zamudna sodba kasneje razveljavljena, temveč predvsem zato, ker zahteva tožnik povrnitev premoženjske škode, ki mu je nastala že septembra 2010, in katere višino je lahko ovrednotil (po višini opredelil) najkasneje v marcu 2011, ko je bila izdelana naročena cenitev.
postopek osebnega stečaja - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - neizpodbojna domneva o seznanitvi z vsebino objavljenega sklepa - dodatni sklep o prodaji - opustitev vročitve odgovora na ugovor - kontradiktornost postopka - obseg pritožbenega preizkusa - preizkus odločbe po uradni dolžnosti - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - sklep o odpustu obveznosti - končanje postopka osebnega stečaja po odpustu obveznosti - unovčenje dolžnikovega premoženja - namen odpusta obveznosti
ZFPPIPP v 1. točki prvega odstavka 410. člena določa, da pravnomočni sklep o odpustu obveznosti ni ovira za unovčenje premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, in razdelitev upnikom.
8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP je v zadevah, kot je zdaj pod presojo, treba smiselno uporabiti tako, da je odločilno to, da pritožnica kljub nevročitvi upraviteljevega odgovora zanesljivo ni bila prikrajšana za možnost obravnavanja že pred sodiščem prve stopnje. Slednje se ni oprlo na nič, kar bi bilo navedeno v upraviteljevem odgovoru na ugovor in ne bi sicer izhajalo že iz predhodnega postopka.
Na mesto "materialnega prava", ki ga pritožbeno sodišče smiselno in subsidiarno preizkuša po uradni dolžnosti, stopajo v postopku zaradi insolventnosti tiste določbe ZFPPIPP, na katerih izpodbijani sklep neposredno temelji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00064143
ZPP člen 81. ZFPPIPP člen 261, 296, 296/1. ZST-1 člen 15, 15/2.
stranke v postopku - RS kot stranka v postopku - tožba za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku - terjatev iz naslova plačila sodne takse - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - trditveno in dokazno breme
V tem postopku je kot tožena stranka sodelovala Republika Slovenija (pravilno zastopana po državnem odvetništvu), zoper njo se tudi glasi sodba. Res je v tožbi navedeno, da naj bi bila tožena stranka Republika Slovenija, Okrajno sodišče v Ljubljani, Miklošičeva 5, 1000 Ljubljana. Vendar pa lahko napako, storjeno v tožbi, s pravilno navedbo svojega naziva popravi tudi tožena stranka, kar se je v zadevi tudi zgodilo. Dejstvo, da je bilo (v postopku osebnega stečaja) tudi navedeno Okrajno sodišče v Ljubljani, pa pri stranki, kot je Republika Slovenija, ki ima edina procesno in pravdno sposobnost, po ustaljeni sodni praksi pomeni le, da je s tem označeno, iz katerega razmerja izhaja terjatev, ki jo sicer uveljavlja Republika Slovenija ali proti kateri se uveljavlja določena terjatev.
ločitvena pravica - pridobitev ločitvene pravice - pridobitev zastavne pravice - davčna izvršba
Tožena stranka z rubežem terjatve v postopku davčne izvršbe ni pridobila zastavne pravice na zarubljenih terjatvah, s tem pa tudi ni pridobila ločitvene pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00065134
ZPP-UPB3 člen 8,39.
tožba na ugotovitev obstoja terjatve - sklepanje o dokazanosti - dokazna ocena - zloraba pravic - nemoralen in nedopusten namen pogodbe - cesijska pogodba - zloraba izvršbe - plačilo odvetniških stroškov
Upnik pri nobeni od spornih pogodb ni bil stranka in niti ne more poznati konkretnih dejstev in vsebine teh pogodb. Prav zato je treba siceršnjo strogost pri zahtevi po konkretizaciji navedb in dokaznih predlogov omiliti. Zadošča, da upnik poda navedbe o indicih, ki kažejo na zatrjevano dejstvo. Če ti tvorijo zaključen krog, lahko sodišče dejstva ugotovi z zadostno stopnjo prepričanja. Po drugi strani pa mora biti zato nasprotna stranka, ki z ustreznimi informacijami razpolaga, bolj aktivna, da bi lahko vzbudila dvom v zaključke sodišča.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3, 399/4-3, 406, 406/1-1. OZ člen 5.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - igre na srečo - zloraba pravice do odpusta obveznosti - načelo vestnosti in poštenja
Samo vestni in pošteni dolžniki so upravičeni do pravne dobrote odpusta obveznosti. Ko dolžnik vstopa v obligacijska razmerja, mora tako pri sklepanju le-teh, kot pri izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij spoštovati načelo vestnosti in poštenja (5. člen Obligacijskega zakonika). To pomeni, da ne zasleduje le svojih koristi pri izvrševanju svojih pravic, pač pa tudi koristi pogodbene stranke pri izpolnjevanju svojih obveznosti. Trošenje denarja v igralnicah, čeprav za manjše zneske 10,00 do 20,00 EUR, največ 100,00 EUR, namesto namenjenega za poplačilo obveznosti do upnikov, standarda vestnosti dolžnika, ki bi bila manifestirana v izraženi skrbnosti, zanesljivosti in preudarnosti dolžnika z občutkom moralne odgovornosti, zagotovo ne izpolnjuje.
ZFPPIPP člen 383b, 383b/2, 384, 384/6, 384/6-2, 399, 399/4, 399/4-3, 403, 403/1, 406, 406/1, 406/1-1. ZPP člen 286b. OZ člen 1019, 1019/3.
osebni stečaj - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - naslov za vročanje - kršitev obveznosti poročanja - ovire za odpust obveznosti - prekomerno zadolževanje - brezplačno razpolaganje s premoženjem ali razpolaganje za neznatno plačilo - zloraba pravice do odpusta obveznosti - zavrnitev dokaznega predloga - uveljavljanje procesnih kršitev pred sodiščem prve stopnje - solidarno poroštvo
Prvostopenjsko sodišče je na podlagi vrnjene nevročene pošte pravilno sklepalo, da je dolžnica spremenila naslov bivališča ali pa enostavno ni omogočila sprejema pošiljk na sporočenem naslovu. Vsekakor se je izkazalo, da sodišču ni posredovala podatka o naslovu, na katerem je zanesljivo dosegljiva. Tudi, če drži pritožbena trditev, da je bila na sporočenem naslovu prijavljena in se ni izogibala vročitvam, pa zgolj prijava njenega bivališča pri pristojnem srbskem organu ne zadostuje za izpolnitev obveznosti iz drugega odstavka 383.b člena ZFPPIPP. Dolžnica namreč ni trdila, da je bilo dejstvo njenega prebivališča navzven razpoznavno objavljeno za uspešno dostavo pošte. Označba pošte na sodišču vrnjenih pošiljkah „naslovnik neznan“ tega ne potrjuje.
Dolžnica s pritožbo ne izpodbija niti ugotovitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, da je prevzemala solidarno poroštveno zavezo, to pa pomeni, da ni relevantno njeno pritožbeno sklicevanje na dejstvo, da sama od upnikov ni prejela nobenega izplačila sredstev, niti dejstvo, da je bilo zavezancev za dolg več. Upnik lahko zahteva celotno plačilo od kateregakoli solidarnega dolžnika (tretji odstavek 1019. člena OZ). Da se je dolžnica zavedala prekomerne zadolžitve (četudi s sprejemom poroštva na zahtevo bank, kar je ne razbremenjuje odgovornosti), pa je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo iz dolžničinega odgovora na upnikov ugovor, da je zavezo do bank podpisala, čeprav obseg obveznosti presega obseg njenega premoženja.
Ker je bilo torej ugotovljeno, da je dolžnica s prevzemom solidarnih poroštvenih obveznosti, ki so nesorazmerne z njenim premoženjskim položajem, saj obveznosti več desetkrat presegajo obseg premoženja, je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo oviro za odpust obveznosti iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
publicitetni učinek vpisa v sodni register - izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije - sklep o obstoju izbrisnega razloga - pravica do pritožbe
Po določbi petega odstavka 8. člena ZSReg se nihče ne more sklicevati na to, da od dneva, ko je bil vpis posameznega podatka v sodni register ali predložitev listine sodnemu registru objavljena po prvem odstavku 43. člena tega zakona, ni poznal tega podatka in vsebine listin, na katerih temelji vpis tega podatka, ali vsebine listine, ki je bila predložena sodnemu registru, če zakon ne določa drugače. Pritožnik je bil seznanjen s sklepom o začetku postopka izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije z dnem objave na spletnih straneh AJPES in ker v roku dveh mesecev od objave sklepa o začetku izbrisa ni vložil ugovora, je sklep o začetku izbrisa z dne 8. 6. 2022 postal pravnomočen (26. 9. 2022). Na tej podlagi je registrsko sodišče v skladu s. 1. točko prvega odstavka 439. člena ZFPPIPP izdalo sedaj izpodbijani sklep, s katerim je ugotovilo, da obstaja razlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije.
Pritožnik, ki ta sklep izpodbija, bi moral za pridobitev položaja udeleženca v postopku (432. člen ZFPPIPP) in s tem upravičenca do vložitve pritožbe zoper sklep, da obstoji razlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije, najprej izpodbijati sklep o začetku postopka izbrisa. Ker ugovora ni vložil in je sklep o začetku postopka izbrisa postal pravnomočen, ni pridobil položaja udeleženca v postopku in s tem procesnega upravičenja za pritožbo zoper izpodbijani sklep.
prijava terjatev - prepozna prijava terjatve - terjatev na povrnitev potrebnih in koristnih stroškov - stvarnopravne reparacije - terjatev, nastala po začetku stečajnega postopka - verzijski zahtevek - kondikcijski zahtevek
Upnikova terjatev za povračilo stroškov, ki je verzijske narave, je nastala po začetku stečajnega postopka, prav tako tudi ne gre za katero od terjatev, za katere ZFPPIPP določa, da se plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov. Sodišče prve stopnje je zato zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je prijavo terjatve upnika kot prepozno zavrglo.
ZFPPIPP člen 299, 299/1, 299/4, 299/5, 303, 303/1.
izločitvena pravica - prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku - preizkus prijave izločitvene pravice - prijava po roku izločitvene pravice - preizkus terjatev, prijavljenih po poteku zakonskega roka - poznejši preizkus terjatev - ovira za prodajo premoženja - začetek prodaje - sklep o prodaji nepremičnin
Stečajni upravitelj mora preizkusiti tudi vse tiste prijave izločitvenih pravic, ki so bile vložene po poteku trimesečnega roka od objave oklica o začetku stečajnega postopka. Če se še ni začel postopek prodaje (ta se začne s pravnomočnostjo sklepa o prodaji), povzroči prijava izločitvene pravice (po poteku trimesečnega roka od objave oklica o začetku stečajnega postopka) pravno oviro za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice.
posebna pravila o stečajni masi - izvzetje iz stečajne mase - predmeti izvzeti iz izvršbe - osebno vozilo
Tudi če bi bilo mogoče pritrditi sodišču prve stopnje, da vrednost vozila morda res ni neznatna, pa ni mogoče soglašati z njegovim zaključkom, da že samo zato, ker bo zaradi njegove prodaje morda prišlo do poplačila (vsaj) stroškov stečajnega postopka, izvzem vozila iz stečajne mase ni upravičen. V skladu s prvo točko drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP so iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja izvzeti predmeti, ki so izvzeti iz izvršbe po 79. členu ZIZ (predmeti, ki so dolžniku, ki opravlja javno službo ali znanstveno, umetniško ali drugo delo kot poklic, nujno potrebni za opravljanje njegovega dela). Res je, da v navedenem členu izvzetje osebnega vozila ni navedeno, vendar pa se v skladu s stališčem višjega sodišča (VSL Cst 50/2012) kljub temu iz stečajne mase lahko izvzame vozilo, če za to obstajajo utemeljeni razlogi in če se zagotovijo najugodnejši pogoji za poplačilo upnikov. V obravnavani zadevi je višje sodišče pri odločitvi med drugim upoštevalo, da ne obstaja realna možnost, da bi bili zaradi prodaje avtomobila upniki boljše oziroma sploh kakorkoli poplačani ter tudi to, da bi kupnino bremenili tudi stroški za prodajo avtomobila.