Z menično pravnega vidika bi moral lastno trasirano menico trasant akceptirati tudi kot trasat, vendar je z ozirom na mnenje pravne teorije potrebno sprejeti stališče, da je lastna trasirana menica veljavna tudi, če je trasant ne podpiše v vlogi akceptanta in z vidika menične zaveze torej zadošča en podpis trasanta, saj menica s podpisom iste osebe v svojstvu trasanta in tudi akceptanta ne pridobi dodatne bonitete v smislu večjega jamstva za plačilo meničnega zneska, z oziroma na to, da lastna trasirana menica ni bila indosirana, pa v obravnavanem primeru tudi ne odpira dileme v zvezi z omejitvijo odgovornosti trasanta zgolj na regresni postopek.
Kolikor je zemljiškoknjižno dovolilo v imenu osebe, ki dovoljuje vpis, izstavil pooblaščenec, mora sodišče preveriti tudi, ali je dovolilu priloženo pooblastilo za njegovo izstavitev, na katerem je podpis osebe, v imenu katere je dovolilo izstavljeno, overjen.
ZZK-1 člen 98, 98/1, 98/4, 100, 100/1, 100/3, 100/4, 124, 148, 148/1-5. ZGO-1 člen 159, 159/2.
načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka – pogoji za dovolitev vpisa – izbris zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje – izkaz odsotnosti razlogov za zaznambo prepovedi
Zakon (ZGO-1) v drugem odstavku 159. člena resda določa, da lahko inšpekcijski zavezanec izbris zaznambe prepovedi predlaga tudi, če predlogu priloži (le) pravnomočno gradbeno dovoljenje, vendar mora v tem primeru, glede na smiselno uporabo določb tretjega in četrtega odstavka 100. člena ZZK-1 in glede na namen zaznambe določenega dejstva, zanesljivo izkazati (npr. s predložitvijo potrdila inšpekcijskega organa), da razlogi oz. podlaga za zaznambo prepovedi niso več podani. Pravnomočno gradbeno dovoljenje samo po sebi ne izkazuje, da je z njim odpravljeno nezakonito stanje.
Učinki ex tunc ničnosti pravnih poslov so iz razlogov pravne varnosti močno omejeni. V primeru ničnosti kupoprodajne pogodbe bo imel upravičenec (pravi lastnik) do nezakonitega lastnika zahtevek za vrnitev prejetih koristi. Za naprej (od pravnomočno ugotovljene ničnosti kupne pogodbe) bo tudi vstopil v čevlje najemodajalca po sklenjeni najemni pogodbi. Nikakršnih zahtevkov pa ne bo mogel uveljavljati do najemnika za nazaj. Drugačno stališče bi pomenilo prevelik poseg v najemnikov pravni položaj in ogrozilo njegovo pravno varnost.
Z uveljavitvijo novele ZZK-1C dne 1.5.2011 je bilo uvedeno tudi obvezno elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov prek tako imenovanih verificiranih vlagateljev. Opustitev te dolžnosti ima za posledico sankcijo, zavrženje predloga. Vendar je taka sankcija mogoča le, če ima vlagatelj dejansko možnost vložiti elektronski predlog, pa to možnost opusti. V konkretnem primeru pa te možnosti predlagatelj ni imel, kar narekuje sklep, da tudi sankcije za opustitev elektronske vloge ni mogoče izreči.
URS člen 2, 155, 155/2. ZIZ člen 257, 258, 258/1, 258/1-1.
predhodna odredba - pogoji za predhodno odredbo - domneva o obstoju nevarnosti - prehodne določbe – retroaktivnost novele ZIZ-I
Posledice, ki jih na novo določa novela za dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem dolžnik ugovarja obstoju poslovnega razmerja, se ne morejo raztezati na dolžnikov ugovor, vložen še pred uveljavitvijo navedene novele, saj bi drugačna razlaga privedla do nedopustnega retroaktivnega učinka novele.
identifikacijski znak nepremičnine – etažna lastnina
Stališče sodišča prve stopnje, ki je ugovor predlagateljice zavrnilo zgolj iz razloga, ker nepremičnina v kupoprodajni pogodbi ni označena s takim identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiško knjigo, je preveč strogo. Sloni na formalistični uporabi določbe prvega odstavka 31. člena ZZK-1.
Pritožnik kot dedič ima položaj osebe, proti kateri je bil dovoljen vpis. Pritožba utemeljeno opozarja na določbo tretjega odstavka 132. člena ZZK-1, po kateri pridobi oseba, proti kateri je bil dovoljen vpis, status udeleženca z izdajo sklepa, s katerim je bil dovoljen vpis in to tudi v primeru, če svoje udeležbe ni pravočasno priglasil.
Iz zgodovinskih izpiskov je razvidno, da sta parceli 1531/25 in 1551/5 deloma nastali tudi iz parcele 1551/3, ki v obravnavanih kupoprodajnih pogodbah ni navedena. Zaradi nepodanosti identitete nepremičnin predloženi kupoprodajni pogodbi tako ne moreta biti podlaga predlaganemu vpisu.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičen razlog – rok za napoved pritožbe
Če obdolženec v času, ko je tekel rok za napoved pritožbe zoper sodbo, ni bil sposoben udeležbe na sodišču, to še ne pomeni, da obdolženec tega procesnega dejanja ne bi mogel pravočasno opraviti, saj se za napoved pritožbe neposredna udeležba na sodišču ne zahteva.
ZIZ člen 57, 58, 58/2, 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1. ZPP člen 286.
predhodna odredba – pogoji za predhodno odredbo – domneva o obstoju nevarnosti – prekluzija navedb v postopku izdaje predhodne odredbe – narok – odgovor na ugovor
Upnik z navajanjem dodatnih (novih) dejstev v odgovoru na ugovor, s katerimi je utemeljeval nevarnost uveljavitve svoje terjatve tudi na podlagi 1. odstavka 257. člena ZIZ, ni bil prepozen.
skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje – nova stvar
Zakonec mora sredstva, s katerimi razpolaga, prvenstveno nameniti za preživljanje družine in ne more na račun drugega zakonca teh sredstev vlagati v svoje posebno premoženje in ohraniti tega premoženja kot posebnega. V vsakem primeru je treba ugotoviti in upoštevati konkretne okoliščine in ocenjevati njihov vpliv na premoženjsko substanco zakonske skupnosti.
seznam dolžnikovega premoženja – zaslišanje dolžnika – zaslišanje drugih oseb na predlog upnika
Z ZIZ-H spremenjena določba 31. člena določa, da se lahko za pridobitev podatkov o dolžnikovem premoženju na predlog upnika zasliši tudi druge osebe kot priče ali od drugih oseb in organov zahteva posredovanje podatkov. Njen namen je povečati učinkovitost omenjenega instituta.
začasna odredba – regulacijska začasna odredba – težko nadomestljiva škoda
Zgolj tožnikovo materialno prikrajšanje (v višini mesečne najemnine, stroškov nakupa novih oblačil oz. drugih stvari) ne zadostuje za izkaz verjetnosti nastanka nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode, ki bi lahko opravičevala izdajo t.i. regulacijske začasne odredbe.
Res je, da mora sodišče v skladu z načelom ekonomičnosti, in še zlasti v postopkih, kjer so prizadete koristi in pravice otrok, ukrepati še posebej hitro, vendar le, če je ugotovljena situacija tako kritična, da narekuje takojšen poseg v družino, še pred izvedenim kontradiktornim postopkom, in celo tudi brez izvedbe naroka z zaslišanjem strank zaradi odločanja o ugovoru zoper izdani sklep o začasni odredbi.
Za izdajo začasne odredbe ne more zadostovati izraženo mnenje otrok, pri katerem od staršev želi živeti ali verjetnost večje primernost enega starša za vzgojo in varstvo od drugega, niti selitev enega roditelja v drug kraj.
Ker je pravno odločilno dejstvo potrebnost stroškov, na obstoj dolžnikove obveznosti do povračila stroškov izvršilnega postopka ne morejo vplivati pritožbeno zatrjevana dejstva, da je dolžnik psihičen bolnik, invalidsko upokojen ter slabega premoženjskega stanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - starejši delavec
Ker tožnica ob prejemu redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga še ni dopolnila starostni 53 let in 4 mesece, ni uživala posebnega pravnega varstva pred odpovedjo kot starejša delavka, čeprav je to starost dopolnila ob prenehanju delovnega razmerja.
Če storilec ne vloži zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog, ni mogoče šteti, da s tem priznava storitev prekrškov, za katere mu je bil izdan plačilni nalog, saj lahko obstajajo številni razlogi, zaradi katerih storilci pravice do pravnega sredstva zoper plačilni nalog ne izkoristijo.
ZDR člen 73, 109, 109/3. ZTPDR člen 15. ZPPSL člen 93, 94, 152.
odpravnina – delovna doba – pravno nasledstvo – pripojitev družbe
Ker je med toženo stranko in prejšnjim delodajalcem tožnice podano pravno nasledstvo, je tožnica upravičena do višje odpravnine (pri izračunu katere se upošteva delovna doba pri toženi stranki in pri prejšnjem delodajalcu) ne glede na dejstvo, da ji je pri prejšnjem delodajalcu, ki je bil v stečajnem postopku pripojen k toženi stranki, delovno razmerje zaradi stečaja prenehalo, se je pa pred pripojitvijo zaposlila pri toženi stranki (kot pravnem nasledniku pripojene družbe). Takšno stališče potrjuje določba ZDR, ki glede uveljavljanja pravice do odpravnine ne določa pogoja, da mora biti zaposlitev pri posameznem delodajalcu oziroma njegovih pravnih prednikih neprekinjena.