načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postoka – pogoji za dovolitev vpisa – začetek zemljiškoknjižnega postopka – odločanje po uradni dolžnosti – zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižba hipoteke – kasnejša prekinitev izvršilnega postopka
Zemljiškoknjižni postopek je strogo formalne narave.
Po 147. členu ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odloča o tem vpisu. Zemljiškoknjižni postopek pa se začne, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme predlog ali listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (133. člen ZZK-1). V obravnavanem primeru se je zemljiškoknjižni postopek začel 23.9.2011, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo obvestilo izvršilnega sodišča (skupaj s sklepom o izvršbi, ki je izdan na podlagi izvršilnega naslova in se pravnomočnost ne zahteva – prim. tretji odstavek 45. člena ZIZ) ter se pravilno oprlo na 86. člen ZZK-1, ko je odločilo po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi oz. skladno z 88. členom ZZK-1 tudi o vknjižbi hipoteke. Že iz tega razloga ne more biti utemeljena pritožbena navedba, da zemljiškoknjižno sodišče ne bi smelo opraviti vpisa, ker je bil izvršilni postopek z dnem 17.11.2011 prekinjen, saj to (kasnejše) dejstvo ne vpliva na presojanje zgoraj navedenih pogojev za dovolitev vpisa.
URS člen 2, 155, 155/2. ZIZ člen 257, 258, 258/1, 258/1-1.
predhodna odredba - pogoji za predhodno odredbo - domneva o obstoju nevarnosti - prehodne določbe – retroaktivnost novele ZIZ-I
Posledice, ki jih na novo določa novela za dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem dolžnik ugovarja obstoju poslovnega razmerja, se ne morejo raztezati na dolžnikov ugovor, vložen še pred uveljavitvijo navedene novele, saj bi drugačna razlaga privedla do nedopustnega retroaktivnega učinka novele.
Iz zgodovinskih izpiskov je razvidno, da sta parceli 1531/25 in 1551/5 deloma nastali tudi iz parcele 1551/3, ki v obravnavanih kupoprodajnih pogodbah ni navedena. Zaradi nepodanosti identitete nepremičnin predloženi kupoprodajni pogodbi tako ne moreta biti podlaga predlaganemu vpisu.
ZZK-1 člen 98, 98/1, 98/4, 100, 100/1, 100/3, 100/4, 124, 148, 148/1-5. ZGO-1 člen 159, 159/2.
načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka – pogoji za dovolitev vpisa – izbris zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje – izkaz odsotnosti razlogov za zaznambo prepovedi
Zakon (ZGO-1) v drugem odstavku 159. člena resda določa, da lahko inšpekcijski zavezanec izbris zaznambe prepovedi predlaga tudi, če predlogu priloži (le) pravnomočno gradbeno dovoljenje, vendar mora v tem primeru, glede na smiselno uporabo določb tretjega in četrtega odstavka 100. člena ZZK-1 in glede na namen zaznambe določenega dejstva, zanesljivo izkazati (npr. s predložitvijo potrdila inšpekcijskega organa), da razlogi oz. podlaga za zaznambo prepovedi niso več podani. Pravnomočno gradbeno dovoljenje samo po sebi ne izkazuje, da je z njim odpravljeno nezakonito stanje.
posadna listina – potrdilo o namenski rabi nepremičnine
Posadna listina je novost v zemljiškoknjižnih predpisih, ki jo ureja 1. točka tretjega odstavka 40. člena ZZK-1. Po navedeni določbi vsebuje posadna listina izjavo osebe, ki jo izstavlja, da priznava izvirno pridobitev stvarne pravice v korist druge osebe. Četrti odstavek 40. člena določa uporabo pravil za overitev podpisa na tej listini. Posadni listini mora biti toerj priloženo tudi potrdilo o namenski rabi in v primeru, ko gre za nepremičnino, ki je glede na namen rabe podvržena ureditvi po drugih prisilnih predpisih, tudi soglasje ali odobritev pristojnega organa oziroma potrdilo, da takšno soglasje ali odobritev ni potrebna.
Pritožnik kot dedič ima položaj osebe, proti kateri je bil dovoljen vpis. Pritožba utemeljeno opozarja na določbo tretjega odstavka 132. člena ZZK-1, po kateri pridobi oseba, proti kateri je bil dovoljen vpis, status udeleženca z izdajo sklepa, s katerim je bil dovoljen vpis in to tudi v primeru, če svoje udeležbe ni pravočasno priglasil.
Učinki ex tunc ničnosti pravnih poslov so iz razlogov pravne varnosti močno omejeni. V primeru ničnosti kupoprodajne pogodbe bo imel upravičenec (pravi lastnik) do nezakonitega lastnika zahtevek za vrnitev prejetih koristi. Za naprej (od pravnomočno ugotovljene ničnosti kupne pogodbe) bo tudi vstopil v čevlje najemodajalca po sklenjeni najemni pogodbi. Nikakršnih zahtevkov pa ne bo mogel uveljavljati do najemnika za nazaj. Drugačno stališče bi pomenilo prevelik poseg v najemnikov pravni položaj in ogrozilo njegovo pravno varnost.
skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje – nova stvar
Zakonec mora sredstva, s katerimi razpolaga, prvenstveno nameniti za preživljanje družine in ne more na račun drugega zakonca teh sredstev vlagati v svoje posebno premoženje in ohraniti tega premoženja kot posebnega. V vsakem primeru je treba ugotoviti in upoštevati konkretne okoliščine in ocenjevati njihov vpliv na premoženjsko substanco zakonske skupnosti.
S sklenitvijo pogodbe med banko in očetom tožnice, ob sodelovanju tožnice, za toženko ni nastala nikakršna obveznost v razmerju do tožnice, tudi ne po tem, ko je bila nanjo prenesena lastninska pravica na zastavljeni nepremičnini z darilno pogodbo s strani očeta tožnice. Zastavni upnik je upravičen do poplačila svoje terjatve s prodajo zastavljene nepremičnine.
Četudi drži pritožnikova navedba, ki jo je podal že v ugovornem postopku, da je bil nad njim dan pred izdajo sklepa izvršilnega sodišča (ki je podlaga za izpodbijani vpis hipoteke in zaznambe izvršbe) začet postopek prisilne poravnave, to dejstvo za zemljiškoknjižni postopek ni relevantno. V predpisih ni podlage, da bi sodišče v situaciji, kot jo zatrjuje pritožba, kljub izpolnjevanju pogojev, ki jih sicer določajo zemljiškoknjižna pravila, ne dovolilo predlagane vknjižbe hipoteke in zaznambe sklepa o izvršbi.
identifikacijski znak nepremičnine – etažna lastnina
Stališče sodišča prve stopnje, ki je ugovor predlagateljice zavrnilo zgolj iz razloga, ker nepremičnina v kupoprodajni pogodbi ni označena s takim identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiško knjigo, je preveč strogo. Sloni na formalistični uporabi določbe prvega odstavka 31. člena ZZK-1.
ZIZ člen 57, 58, 58/2, 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1. ZPP člen 286.
predhodna odredba – pogoji za predhodno odredbo – domneva o obstoju nevarnosti – prekluzija navedb v postopku izdaje predhodne odredbe – narok – odgovor na ugovor
Upnik z navajanjem dodatnih (novih) dejstev v odgovoru na ugovor, s katerimi je utemeljeval nevarnost uveljavitve svoje terjatve tudi na podlagi 1. odstavka 257. člena ZIZ, ni bil prepozen.
seznam dolžnikovega premoženja – zaslišanje dolžnika – zaslišanje drugih oseb na predlog upnika
Z ZIZ-H spremenjena določba 31. člena določa, da se lahko za pridobitev podatkov o dolžnikovem premoženju na predlog upnika zasliši tudi druge osebe kot priče ali od drugih oseb in organov zahteva posredovanje podatkov. Njen namen je povečati učinkovitost omenjenega instituta.
začasna odredba – regulacijska začasna odredba – težko nadomestljiva škoda
Zgolj tožnikovo materialno prikrajšanje (v višini mesečne najemnine, stroškov nakupa novih oblačil oz. drugih stvari) ne zadostuje za izkaz verjetnosti nastanka nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode, ki bi lahko opravičevala izdajo t.i. regulacijske začasne odredbe.
Res je, da mora sodišče v skladu z načelom ekonomičnosti, in še zlasti v postopkih, kjer so prizadete koristi in pravice otrok, ukrepati še posebej hitro, vendar le, če je ugotovljena situacija tako kritična, da narekuje takojšen poseg v družino, še pred izvedenim kontradiktornim postopkom, in celo tudi brez izvedbe naroka z zaslišanjem strank zaradi odločanja o ugovoru zoper izdani sklep o začasni odredbi.
Za izdajo začasne odredbe ne more zadostovati izraženo mnenje otrok, pri katerem od staršev želi živeti ali verjetnost večje primernost enega starša za vzgojo in varstvo od drugega, niti selitev enega roditelja v drug kraj.
ZObr člen 88, 100.a. ZJU člen 68. ZSSloV člen 49, 95.
javni uslužbenec - vojak - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo
Tožnik (vojak) je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas 5 let. Ker je bila ta pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena na podlagi ZObr, ki je specialni predpis, se z iztekom tega časa ni mogla spremeniti v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, čeprav je tožnik po izteku časa, za katerega je bila sklenjena, še vedno ostal na delu.
ZDR člen 73, 109, 109/3. ZTPDR člen 15. ZPPSL člen 93, 94, 152.
odpravnina – delovna doba – pravno nasledstvo – pripojitev družbe
Ker je med toženo stranko in prejšnjim delodajalcem tožnice podano pravno nasledstvo, je tožnica upravičena do višje odpravnine (pri izračunu katere se upošteva delovna doba pri toženi stranki in pri prejšnjem delodajalcu) ne glede na dejstvo, da ji je pri prejšnjem delodajalcu, ki je bil v stečajnem postopku pripojen k toženi stranki, delovno razmerje zaradi stečaja prenehalo, se je pa pred pripojitvijo zaposlila pri toženi stranki (kot pravnem nasledniku pripojene družbe). Takšno stališče potrjuje določba ZDR, ki glede uveljavljanja pravice do odpravnine ne določa pogoja, da mora biti zaposlitev pri posameznem delodajalcu oziroma njegovih pravnih prednikih neprekinjena.
sodba na podlagi pripoznave - pravni interes za pritožbo - zavženje pritožbe
Ker je bilo tožnici v mejah postavljenega tožbenega zahtevka s sodbo na podlagi pripoznave v celoti ugodeno, si s pritožbo zoper sodbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Zaradi pomanjkanja pravnega interesa je treba njeno pritožbo šteti za nedovoljeno.
Ker je pravno odločilno dejstvo potrebnost stroškov, na obstoj dolžnikove obveznosti do povračila stroškov izvršilnega postopka ne morejo vplivati pritožbeno zatrjevana dejstva, da je dolžnik psihičen bolnik, invalidsko upokojen ter slabega premoženjskega stanja.