OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065196
OZ člen 295, 295/1, 319. ZMZPP člen 19, 20, 56. ZPP člen 18, 22.
posojilna pogodba - pravno razmerje z mednarodnim elementom - krajevna pristojnost - mednarodna pristojnost - relevantno materialno pravo - navezne okoliščine - načelo koneksnosti - kraj izpolnitve denarnih obveznosti
Glede na dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča (okoliščine, kje sta pogodbeni stranki izpolnili oziroma bi morali izpolniti svojo obveznost, kje sta se dogovorili o končni modaliteti toženkine izpolnitve obveznosti oziroma ugotovljenem delnem odpustu dolga, da ima ena od pogodbenih strank (posojilodajalec), ki je dolžna opraviti značilno izpolnitev, v Sloveniji stalno prebivališče, druga (posojilojemalka) pa začasno, da je bila tožba vložena pri slovenskem sodišču), je pogodbeno razmerje pravdnih strank najtesneje povezano s slovenskim pravom. Naštete okoliščine kot navezovalni element na pravo so relevantnejše od okoliščine, kje sta se stranki prvotno dogovarjali o posojilu.
odškodnina zaradi kršenja človekove pravice – telesna poškodba – kršitev osebnostne pravice
Telesna poškodba lahko hkrati pomeni tudi poseg v telesno in tudi duševno integriteto, kar oškodovanca opravičuje, da lahko zahteva odškodnino iz tega naslova, kolikor se posledice kršitve osebnostne pravice manifestirajo v obliki pravno priznane škode.
Tožnik je pravni interes v socialnem sporu, v katerem je izpodbijal začasno odločbo o pravici do starostne pokojnine, izkazoval do izdaje dokončne odločbe toženke. Ker si od pravnomočnosti te odločbe dalje svojega pravnega položaja v sporu ne more več izboljšati, ne izkazuje več pravnega interesa za vlaganje pravnih sredstev (tožbe).
Ker je potekel čas, za katerega je bila začasna odredba izdana, je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti pravilno ustavilo postopek zavarovanja in razveljavilo opravljena dejanja.
Vložitev ustavne pritožbe na pravnomočnost sodbe in s tem na veljavnost začasne odredbe ne vpliva.
izvršba na podlagi verodostojne listine – pritožbeni razlogi v pravdnem postopku
Po pravnomočnosti sklepa o nadaljevanju postopka v pravdi gre za pravdni postopek, katerega ureja ZPP. Pritožba dejansko sodbo sodišča prve stopnje izpodbija izključno iz razloga, ker naj bi bil sklep o izvršbi, katerega utemeljenost terjatve se presoja v tej pravdi, izdan na podlagi neobstoječe verodostojne listine. Ker torej pritožba sodbo sodišča prve stopnje izpodbija iz razloga kršitve določb ZIZ, kar je nedovoljeni pritožbeni razlog v pravdnem postopku, so te pritožbene navedbe za odločitev o pritožbi irelevantne in zato neupoštevne.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – izvedensko mnenje – pravična denarna odškodnina – prispevek oškodovanca -skaženost – zlom zunanjega desnega gležnja – odmera pravdnih stroškov
Sodišče prve stopnje je tožniku nepravilno prisodilo odškodnino za začasno skaženost med zdravljenjem, saj za takšno skaženost ni posebne odškodnine. V takšnem primeru gre namreč za neugodnosti med zdravljenjem oziroma eventualno za zaskrbljenost za izid zdravljenja (VS SR Slovenije, II Ips 115/83 z dne 14. 07. 1983), kar je pri odmeri odškodnine upoštevalo tudi pritožbeno sodišče.
Stranka sicer ima pravico, da si izbere pooblaščenca tudi izven kraja sedeža sodišča, vendar povečanih stroškov, ki zaradi tega nastanejo, ni dolžna nositi nasprotna stranka.
zamudna sodba - vrnitev preveč izplačane plače - nov plačni sistem
Za odločitev o vrnitvenem zahtevku glede preveč izplačane plače toženki (javni uslužbenki) ni bistveno, da je ves čas od uveljavitve novega plačnega sistema prejemala plačo v skladu s pogodbo o zaposlitvi in sklepi tožeče stranke, ampak je bistveno, da je bila tako izplačana plača v neskladju s prisilnimi predpisi (tožeča stranka je ob prevedbi nezakonito določila plačo toženke, tako da je ta obdržala število plačnih razredov, ki jih je dosegla na prejšnjem delovnem mestu, čeprav novo delovno mesto ni bilo v isti oziroma nižji tarifni skupini).
Pravna podlaga tožbenega zahtevka je v prvem odstavku 147. člena OZ, ki ureja odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi. Tožnica bi lahko v skladu z drugim odstavkom 147. člena OZ zahtevala povrnitev škode tudi neposredno od T. M. kot delavca toženke, saj je glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje povzročil škodo namenoma. Pri prevzemu dolga se predpostavlja, da prevzemnik dolga ni (že) dolžnik. V konkretnem primeru sta toženka kot delodajalec in T.M. kot delavec dolžnika solidarne obveznosti in je torej T.M. v razmerju do tožnice tudi sam zavezan kot dolžnik, zato o prevzemu dolga ni mogoče govoriti. Priznanje T. M., da je tožnici dolžan, in obljuba, da bo dolg plačal, lahko v konkretnem primeru predstavlja le njegovo zavezo, da bo izpolnil svojo obveznost, kar pa na pasivno legitimacijo toženke ne vpliva.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 90, 90/3, 118, 118/1. OZ člen 168, 168/3, 169.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - neustrezna zaposlitev - sodno varstvo - sodna razveza - odškodnina - reparacija
Ker je tožnik ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga odklonil ponudbo nove neustrezne zaposlitve, to zanj ne more imeti škodljivih posledic. Sodno varstvo lahko uveljavlja v polnem obsegu, enako kot delavec, kateremu delodajalec ob odpovedi ne ponudi nove pogodbe o zaposlitvi.
odgovornost za hranilne vloge – odgovornost banke za obveznosti podružnice – zakonske zamudne obresti
Konkretno pogodbeno razmerje med banko in varčevalcem ni povezano z vprašanjem jamčevanja države za bančne vloge.
Ker je bila LB Glavna podružnica Sarajevo leta 1989 vpisana kot podružnica tožene stranke v sodni register, tožena stranka kot osnovna družba odgovarja za njene obveznosti.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0059720
SPZ člen 113, 113/1, 113/2. ZZK-1 člen 148, 148/1, 148/1-2.
vpis lastninske pravice – prodaja solastninskega deleža na skupnih delih – sprememba solastniških deležev
Odločitev zemljiškoknjižnega sodišča, da obravnavanemu predlogu za vknjižbo lastninske pravice, ni moč ugoditi, ker v prodajni pogodbi, ki so jo glede nje sklenili njeni solastniki, manjka določitev na račun prodaje spremenjenih solastniških deležev etažnih lastnikov (solastnikov) na skupnih delih stavbe oziroma parceli, je povem pravilna. Dejstvo je, da je predlagatelj z ostalimi etažnimi lastniki oziroma solastniki sklenil prodajno pogodbo glede nepremičnine, ki predstavlja splošni skupni del stavbe v etažni lastnini, in da bo v posledici te prodaje prišlo tako do zmanjšanega obsega skupnih delov kot na drugi strani do spremenjenega razmerja solastniških delež posameznih etažnih lastnikov na teh skupnih delih.
SPZ člen 33, 33/1, 99, 212. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
stvarna služnost – motenje posesti – varstvo pred vznemirjanjem – konfesorna tožba – res iudicata
Materialnopravna podlaga zahtevka iz te pravde je določba 212. člena v zvezi z 99. členom SPZ, po kateri služnostni upravičenec lahko zahteva sodno varstvo zoper tistega, ki ga v izvrševanju te služnosti moti ali mu jo preprečuje. Torej je v tem primeru predmet varstva stvarna pravica služnosti, ne le posest stvari. Navedeno izključuje istovetnost zahtevka iz motenjske pravde z zahtevkom v tej pravdi, posledično čemur ne gre za res iudicato.
Za širjenje odgovornosti delodajalca prenosnika tudi na primere, ko bi delavcu prenehalo delovno razmerje na podlagi odpovedi v stečaju ali iz poslovnih razlogov, ni podana pravna podlaga.
Ker tožena stranka ni pojasnila, kako poteka izvršba za odstranitev nelegalno zgrajene strehe s stanovanjske hiše, pri čemer je preostali del hiše legalno zgrajen in v funkciji izvršba, je sodišče pravilno sklepalo, da je treba pri tem spoštovati pravila gradbene stroke.
V primeru, ko gre za ohranitev legalno zgrajenega dela stavbe je potrebna tudi zaščita dela objekta, ki je bil legalno zgrajen.
razmerja med starši in otroci - določitev preživnine – višina preživnine – potrebe otroka – zmožnosti zavezanca – razporeditev preživninskega bremena – eventualna maksima
Sodišče je določilo preživninsko obveznost toženca na 170,00 EUR mesečno za enega otroka, kar znese 340,00 EUR mesečno. Ob ugotovitvi, da prejme mesečno plačo v znesku 315,09 EUR, je sodišče očitno upoštevalo tako toženčeve pridobitne sposobnosti kot tudi njegovo premoženje.
Sodišče ni povsem prosto pri odločitvi, ali bo določeni dokaz izvedlo ali ne. Izvedbo dokaza lahko namreč zavrne, če dokaz ne služi za dokazovanje pravnorelevantnih dejstev za odločitev o tožbenem zahtevku ali če izvedba ni potrebna, ker je določeno dejstvo že brez tega dokaza potrjeno. Če neutemeljeno zavrne dokazni predlog pa stori absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Glede na to, da je tožnikov nadrejeni delavec tožnika ocenil kot zaupanja vrednega, je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi neutemeljena, utemeljeno ugodilo reintegracijskemu tožbenemu zahtevku, saj ni bilo zakonskih pogojev za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 204, 204/2, 209, 209/1, 209/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožena stranka je sicer nekoliko nenavadno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na vnaprej pripravljenem vzorcu, v katerega je vnesla podatke o časovnih in krajevnih elementih storjene kršitve. Ker je kljub temu iz odpovedi jasno razvidno, da se ta podaja tako zaradi naklepoma storjenih hujših kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja kot zaradi kršitev, ki imajo vse znake kaznivega dejanja, odpoved zgolj zaradi vnaprej pripravljenega vzorca ni nezakonita.
zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižba hipoteke – obvestilo izvršilnega sodišča – vpis po uradni dolžnosti
Edini pogoj za zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke je obvestilo izvršilnega sodišča, kateremu je priložen sklep o izvršbi. Pritožbena trditev o delnem plačilu dolga je zato neupoštevna.