Ker toženka dogovorjenih obveznosti iz sklenjene poravnave o načinu vračila neupravičeno prejetih zneskov (štipendije) ni izpolnila, je tožbeni zahtevek za plačilo na podlagi poravnave utemeljen. Pri tem za odločitev ni bistveno, da toženka zaključuje študij, da je brezposelna in aktivna iskalka zaposlitve ter mati samohranilka z majhnim otrokom.
ZZVZZ člen 80, 81, 84, 85. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - ugotovitev za nazaj
Glede na ravnanje tožnika, ki se v nasprotju z navodilom osebne zdravnice po nujni medicinski pomoči ni ponovno zglasil v njeni ambulanti, ni razlogov za oceno začasne zadržanosti od dela za nazaj (za čas po nujni medicinski pomoči do obiska pri osebni zdravnici: od 21. 7. 2010 do 7. 12. 2010). Pri tožniku ni bilo v obdobju po 21. 7. 2010, torej po nujni medicinski pomoči, ugotovljene nobene okoliščine, zaradi katere se ne bi mogel oglasiti pri osebni zdravnici že pred 7. 12. 2010 in zahtevati oceno začasne zadržanosti od dela. Glede na takšno dejansko stanje je tožena stranka z dokončno odločbo pravilno zavrnila tožnikovo zahtevo oz. ugotovila, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za priznanje zadržanosti od dela za nazaj kljub oceni osebne zdravice ob zaslišanju, da za delo ni bil zmožen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065196
OZ člen 295, 295/1, 319. ZMZPP člen 19, 20, 56. ZPP člen 18, 22.
posojilna pogodba - pravno razmerje z mednarodnim elementom - krajevna pristojnost - mednarodna pristojnost - relevantno materialno pravo - navezne okoliščine - načelo koneksnosti - kraj izpolnitve denarnih obveznosti
Glede na dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča (okoliščine, kje sta pogodbeni stranki izpolnili oziroma bi morali izpolniti svojo obveznost, kje sta se dogovorili o končni modaliteti toženkine izpolnitve obveznosti oziroma ugotovljenem delnem odpustu dolga, da ima ena od pogodbenih strank (posojilodajalec), ki je dolžna opraviti značilno izpolnitev, v Sloveniji stalno prebivališče, druga (posojilojemalka) pa začasno, da je bila tožba vložena pri slovenskem sodišču), je pogodbeno razmerje pravdnih strank najtesneje povezano s slovenskim pravom. Naštete okoliščine kot navezovalni element na pravo so relevantnejše od okoliščine, kje sta se stranki prvotno dogovarjali o posojilu.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve – skupno premoženje – namen zavarovanja – ugotovitveni zahtevek – podaljšanje prometnega dovoljenja
Sodišče sme za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, kar pa v obravnavanem primeru ni bilo izpolnjeno, saj s podaljšanjem veljavnosti prometnega dovoljenja za vozilo ter njegovo uporabo s strani tožeče stranke ni mogoče zavarovati nedenarne terjatve tožeče stranke na ugotovitev, da vozilo spada v skupno premoženje pravdnih strank.
Za širjenje odgovornosti delodajalca prenosnika tudi na primere, ko bi delavcu prenehalo delovno razmerje na podlagi odpovedi v stečaju ali iz poslovnih razlogov, ni podana pravna podlaga.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 90, 90/3, 118, 118/1. OZ člen 168, 168/3, 169.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - neustrezna zaposlitev - sodno varstvo - sodna razveza - odškodnina - reparacija
Ker je tožnik ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga odklonil ponudbo nove neustrezne zaposlitve, to zanj ne more imeti škodljivih posledic. Sodno varstvo lahko uveljavlja v polnem obsegu, enako kot delavec, kateremu delodajalec ob odpovedi ne ponudi nove pogodbe o zaposlitvi.
pogoji za izdajo začasne odredbe – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve otežena – neznatna škoda
Verjeten izkaz nevarnosti, da bo tožnik odtujil, skrival ali kako drugače razpolagal s premoženjem na način, da bo uveljavitev tožnikove terjatve onemogočena ali precej otežena, mora biti takšen, da za tožnika predstavlja subjektivno nevarnost, ne pa zgolj objektivne nevarnosti. To pomeni, da mora biti verjetno izkazano sedanje aktivno delovanje dolžnika v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve denarne terjatve.
Neznatna škoda je pravni standard, ki je odvisen od okoliščin konkretnega primera. V vsakem primeru gre lahko le za tako škodo, ki tožene stranke ne bo omejevala.
ZP-1 člen 68, 71, 133, 163. ZPrCP člen 24, 105, 107, 108. ZUP člen 77, 80.
kršitev materialnih določb zakona – izvajanje dokazov – prosta presoja dokazov – zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Za ugotavljanje stopnje alkoholiziranosti je zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti običajno sicer najmočnejši dokaz o uradno opravljenem dejanju, ni pa nujno vedno le edini, še zlasti ob dejstvu, da je obdolženec poklicni voznik, za katerega preizkusi psihofizičnih sposobnosti ne morejo biti neznanka.
Aleatorna narava pogodbe o preužitku zaradi subjektivnega pomena, ki ga ima pogodba o preužitku za preužitkarja (tj. da si zagotovi preživljanje oziroma socialno varnost) po ustaljeni sodni praksi izključuje obračunavanje pogodbenih dajatev oziroma uporabo pravil o enakovrednosti nasprotnih izpolnitev.
plača - prikrajšanje pri plači - del plače iz naslova delovne uspešnosti - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Tožnik je bil zaposlen pri toženi stranki manj kot štiri leta in se bo lahko zaposlil kot samostojni podjetnik. Zato je primerna odškodnina ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi v višini 6,5 tožnikovih plač.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 204, 204/2, 209, 209/1, 209/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožena stranka je sicer nekoliko nenavadno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na vnaprej pripravljenem vzorcu, v katerega je vnesla podatke o časovnih in krajevnih elementih storjene kršitve. Ker je kljub temu iz odpovedi jasno razvidno, da se ta podaja tako zaradi naklepoma storjenih hujših kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja kot zaradi kršitev, ki imajo vse znake kaznivega dejanja, odpoved zgolj zaradi vnaprej pripravljenega vzorca ni nezakonita.
vabilo na glavno obravnavo – odpoved pisnemu vabljenju preko pooblaščenca
Na narok dne 15. 12. 2010 (na katerem je bil določen datum naroka z dne 19. 01. 2011) je pristopila pooblaščenka tožencev (ki je opravičila njuno odsotnost) in bila na njem seznanjena z datumom novega naroka, pri čemer se je s podpisom odpovedala posebnemu pisnemu vabljenju. Tožena stranka je bila tako (po svoji pooblaščenki) na narok nedvomno pravilno vabljena.
Glede na to, da je tožnikov nadrejeni delavec tožnika ocenil kot zaupanja vrednega, je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi neutemeljena, utemeljeno ugodilo reintegracijskemu tožbenemu zahtevku, saj ni bilo zakonskih pogojev za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 35, 83, 83/2, 110, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 170, 283, 284, 284/3, 296.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - čas za pripravo obrambe - pisni zagovor - okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja
Pripor bi lahko ocenili kot okoliščino, zaradi katere je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižba hipoteke – obvestilo izvršilnega sodišča – vpis po uradni dolžnosti
Edini pogoj za zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke je obvestilo izvršilnega sodišča, kateremu je priložen sklep o izvršbi. Pritožbena trditev o delnem plačilu dolga je zato neupoštevna.
sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom – nagrada odvetniku
Nagrada za delo odvetnika, če se udeležuje postopka sprejema osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom, se odmeri po tarif. številki 3100 in 3102.
SPZ člen 33, 33/1, 99, 212. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
stvarna služnost – motenje posesti – varstvo pred vznemirjanjem – konfesorna tožba – res iudicata
Materialnopravna podlaga zahtevka iz te pravde je določba 212. člena v zvezi z 99. členom SPZ, po kateri služnostni upravičenec lahko zahteva sodno varstvo zoper tistega, ki ga v izvrševanju te služnosti moti ali mu jo preprečuje. Torej je v tem primeru predmet varstva stvarna pravica služnosti, ne le posest stvari. Navedeno izključuje istovetnost zahtevka iz motenjske pravde z zahtevkom v tej pravdi, posledično čemur ne gre za res iudicato.
Sodišče ni povsem prosto pri odločitvi, ali bo določeni dokaz izvedlo ali ne. Izvedbo dokaza lahko namreč zavrne, če dokaz ne služi za dokazovanje pravnorelevantnih dejstev za odločitev o tožbenem zahtevku ali če izvedba ni potrebna, ker je določeno dejstvo že brez tega dokaza potrjeno. Če neutemeljeno zavrne dokazni predlog pa stori absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pred sodišči lahko stranke odplačno zastopajo le odvetniki. Dogovor o plačilu med laiki je ničen.
Pri iskanju ravnovesja med svobodo izražanja in osebnostno pravico je treba izhajati iz komunikacije kot večplastnega medčloveškega odnosa ter iz širšega pojmovanja svobode izražanja, ne pa zgolj iz jezikovnega besedila, ki naj bi bilo žaljivo.