ureditev meje - stroški nepravdnega postopka - skupni stroški postopka
Ker se postopek ureditve meje vodi in rešuje v korist vseh mejašev, je ZNP v 139. členu določil, da skupne stroške postopka trpijo udeleženci v sorazmerju z dolžino svojih meja.
odškodninski zahtevek - rušenje hiše - pridobitev lastninske pravice - pravica uporabe - pridobitev pravice uporabe na nepremičnini - pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice - uporaba brez pravne podlage - gradnja stavbe na tujem svetu - dolgoletna posest - zavrnitev tožbenega zahtevka - nedokazanost
Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za premoženjsko škodo zaradi porušenja stanovanjske stavbe, s ključnim argumentom, da tožnik ni uspel dokazati, da bi on oziroma njegovi pravni predniki na sporni nepremičnini pridobili pravico uporabe.
Stavbe so lahko bile zgrajene brez vsakršne pravne podlage in zgolj to, da so bile zgrajene, ne more pričati o podeljeni pravici uporabe. Obdobje dolgoletne posesti stavbe, ki stoji na sporni nepremičnini, samo po sebi ne kaže na to, da je prišlo do realizacije ustne pogodbe o prenosu pravice uporabe z druge toženke (občine) na (pravne prednike) tožnika. Okoliščina, da druga toženka ni na noben način reagirala ob sami gradnji ali kasneje ob uveljavitvi ZLNDL, pa tudi ne pomeni, da se je pravica uporabe transformirala v tožnikovo lastninsko pravico oziroma da druga toženka ni pridobila lastninske pravice na podlagi določb ZLNDL.
Zgolj izgradnja stanovanjske stavbe na sporni (tuji) nepremičnini brez potrebnih dovoljenj in dolgoletna posest stavbe nista okoliščini, na podlagi katerih bi bil mogoč zaključek o tožnikovi lastninski pravici na celotni sporni nepremičnini (to je na stavbi in na njej pripadajočem zemljišču) v letu 2014, ko naj bi prvi toženec kot novi zemljiškoknjižni lastnik porušil stavbo.
OZ člen 3, 56, 56/1, 56/2, 56/3, 190, 190/1, 198.. ZPP člen 287, 287/1.
leasing pogodba - odstop od pogodbe - vračilo vlaganj - razlaga pogodbe - popolnost listine - pravica do uporabnine
Pogoje za priznanje investicijskih vlaganj leasingojemalca v primeru odstopa od Pogodbe sta pogodbeni stranki izrecno dogovorili že ob sklenitvi pogodbe v okviru pogodbene avtonomije (3. člen OZ). Pri interpretaciji navedenega določila pa je treba upoštevati pravila 56. člena OZ o domnevi popolnosti listine. Če je pogodba sklenjena v posebni obliki, velja samo tisto, kar je v tej obliki izraženo.
V četrtem odstavku 28. člena Pogodbe pa so posebej dogovorjeni pogoji za priznanje vlaganj v predmet leasinga, med katerimi je tudi z dodatkom k Pogodbi vnaprej dogovorjeno vlaganje. Za priznanje vlaganj leasingojemalca v predmet leasinga sta torej pogodbenika s pogodbo vnaprej dogovorila pogoje, zato ne gre za situacijo, ko v oblični pogodbi o njih ne bi bilo ničesar rečeno in bi zato zadostoval ustni dogovor, torej za situacijo iz drugega odstavka 56. člena OZ.
odločitev o pravdnih stroških - vrednost spornega predmeta - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - bodoče dajatve - potrebni stroški postopka - kriterij uspeha v pravdi - delni uspeh v postopku - vrednotenje uspeha po temelju in višini - soprispevek oškodovanca
Utemeljeno je pritožbeno stališče, da je treba v tem primeru pri razporeditvi stroškovnega bremena v skladu z drugim odstavkom 154. člena ZPP upoštevati tudi uspeh po temelju. Podatki spisa potrjujejo pritožnikovo navedbo, da je bil velik del dokaznega postopka namenjen obravnavanju toženkinega ugovora o tožnikovem 40 % prispevku k nastali škodi in da je bila odločitev o njem tudi predmet pritožbenega postopka. Glede na ugotovitev o tožnikovem 12,5 % prispevku (kar pomeni, da je toženkin uspeh glede ugovora 31,25 %), delež tožnikovega uspeha v zvezi s temeljem zahtevka znaša 68,75 %. Celoten tožnikov uspeh tako znaša (zaokroženo) 63 %.
ZPND člen 22, 22.a. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1.
preprečevanje nasilja v družini - pravni interes za pritožbo - pritožba zoper obrazložitev - zavrženje pritožbe
Pritožnik se torej pritožuje zoper domnevno napačne razloge, ki jih sodišče podaja v utemeljitev izrečenih prepovedi. Glede na stališče teorije ter sodno prakso sodišče druge stopnje pojasnjuje, da zoper obrazložitev stranka nima niti formalnega niti materialnopravnega pritožbenega interesa. Tudi iz judikatov Vrhovnega sodišča izhaja, da ima stranka pravico vložiti pravno sredstvo samo zoper izrek, ker jo zavezuje samo pravnomočni del sodbe ter, ker je končni smoter pritožbe izpodbiti izrek sodne odločbe, ne pa njene razloge.
OZ člen 3, 6, 112, 112/1, 112/2, 119, 119/1, 372. URS člen 22, 155. ZVPot člen 22, 22/4, 22/5, 23. ZBS člen 4, 11, 12. ZPP člen 212, 214, 214/2, 274, 274/1, 286b. ZPotK člen 7, 7/1-9. ZDP člen 18, 18/3.
razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - elementi oderuštva - kredit v CHF - tveganje - ničnost kreditne pogodbe - zavajajoče oglaševanje - devizna (valutna) klavzula - valutna klavzula v CHF - oderuška pogodba - aleatorna pogodba
V celoti je potrebno kot neutemeljeno zavrniti tudi prepričanje pritožbe, da je toženka že ob sklenitvi sporne kreditne pogodbe vedela, da se bo tečaj CHF v prihodnje gibal za kreditojemalce neugodno, oziroma, da je lahko takšno gibanje tečaja CHF vsaj zanesljivo pričakovala. Kot je bilo poudarjeno že zgoraj, zanesljive in natančne napovedi glede obdobja in obsega spremembe valutnega razmerja niso mogoče. Nepoznavanje prihodnosti in neobvladovanje dejavnikov, ki vplivajo na realizacijo tveganja, namreč determinira samo naravo tveganja. Tožnik zmotno meni, da je toženka že na osnovi Poročila o finančni stabilnosti BS iz leta 2005 lahko sklepala o tem, da se bo tečaj CHF v razmerju do domače valute dolgoročno gibal v breme kreditojemalcev. V tem je BS med drugim res opozorila tudi na izpostavljenost komitentov tečajnemu tveganju, saj je bil švicarski frank leta 2005 na relativno nizkih ravneh in je bilo v prihodnosti pričakovati njegovo apreciacijo. Vendar ne gre spregledati, da je sodna praksa že zavzela stališče, da informacije BS v navedenem poročilu predstavljajo zgolj splošne napovedi ter splošna opozorila na dolžnosti poslovnih bank v razmerju do komitentov, ki so jih te imele že na osnovi ZPotK ter ZVPot, s katerim je bila v naše nacionalno pravo implementirana Direktiva. Poudariti je potrebno, da BS ni organizacija, ki bi bila usmerjena v varstvo potrošnikov in je njena opozorila poslovnim bankam gledati v luči ciljev in nalog, ki jih je imela na podlagi takrat veljavnega Zakona o Banki Slovenije (v nadaljevanju ZBS-1; predvsem 4., 11. in 12. člen tega zakona).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00031646
KZ-1B člen 53, 53/2, 53/2-3, 86, 86/4, 86/8, 86/9, 86/11. ZIKS člen 12, 13.
nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - časovna veljava zakona
Glede na navedeno in ker je sodišče prve stopnje pri izreku dveletne zaporne kazni uporabilo KZ-1B, torej kazenski zakonik, ki je veljal v času izreka zaporne kazni, je ravnalo pravilno, ko je tudi pri odločanju o predlogu obsojenega za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist uporabilo KZ-1B in določila četrtega, osmega in devetega odstavka 86. člena KZ-1B, ki določa, da se obseg dela v splošno korist določi tako, da se en dan zapora nadomesti z dvema urama dela, saj ni možna uporaba dveh zakonov oziroma kombinacija določb prejšnjega in novega zakona.
obrazložitev odredbe - izločitev dokazov - podatki o prometu na transakcijskem računu - predlog za posamezna preiskovalna dejanja - dokazni standard - utemeljeni razlogi za sum
Zahtevani dokazni standard utemeljenih razlogov za sum je bil v predmetni kazenski zadevi, ko je bila zoper obdolžene že vložena zahteva za posamezna preiskovalna dejanja in so bili z njo ter obenem s predmetnim dokaznim predlogom tožilstva seznanjeni, že več kot dognan in zato pozneje izdane izločevane sodne odredbe ne morejo biti nedovoljene zgolj zaradi tega, ker v njih zahtevani dokazni standard ni posebej obrazložen.
KZ-1 člen 158, 160. ZKP člen 358, 358/1-1, 383, 392.
kaznivo dejanje razžalitve - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - zasebni tožilec - konkretizacija izvršitvenega dejanja - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - poseg v čast in dobro ime - izostanek
Pritožbeno sodišče namreč v celoti soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz napadene sodbe, ki je pravilno ugotovilo, da je izvršitveno dejanje pri kaznivem dejanju razžalitve označeno le z glagolom razžali, ki pa je v opisu dejanja, ki izhaja iz izreka zasebne tožbe, izostal.
Določbo 83. člena OZ je mogoče uporabiti samo za razlago nejasnih določil, ki jih je pripravila ena pogodbena stranka. V kolikor gre za nejasna pogodbena določila, in sicer vprašanje kakšna hiša je bila naročena, je potrebno uporabiti 82. člen OZ.
ZPP člen 7, 7/1, 8, 212. OZ člen 270, 280, 336, 346.
izpovedba priče - vrnitev posojila - zastaranje - prekoračitev trditvene podlage - poravnava dolga - celovita dokazna ocena - zastaranje dolga
Na podlagi navedenega sodišče druge stopnje zaključuje, da je zastaranje eventualne neplačane terjatve tožnice do pokojne pričelo teči najkasneje, ko je slednja pripravila obračun stroškov, ki jih je pokojna tudi potrdila, torej dne 15. 7. 2008 (336. člen v zvezi z 346. členom OZ), saj v predmetni zadevi ne gre za obljubo pokojne, da bo z dedovanjem izpolnila svoje obveznosti do tožnice (stroškov pogreba pa ni krila), ko pa ji je poravnala obveznosti z nakazilom dne 30. 7. 2008.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00045178
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3-1, 4, 4/2, 6.. OZ člen 6, 8, 86, 86/1, 112, 119, 165, 346, 352, 352/3, 366, 366/1.. ZVPot člen 7, 7/1, 22, 23, 24.. ZPP člen 8.
Presojo dobre vere in neravnotežja med pogodbenimi strankami je sodišče moralo opraviti glede na trenutek sklenitve pogodbe (15. 9. 2006), ker učinki ničnosti pogodbe veljajo ex tunc. Vprašanje ničnosti sporne Kreditne pogodbe je zato mogoče presojati zgolj izhajajoč iz okoliščin ob njeni sklenitvi. Kot že pojasnjeno ničnost namreč učinkuje ex tunc in tudi če je ugotovljena šele pozneje, bi namreč imela pravne učinke že v trenutku sklenitve pogodbe. Z okoliščinami, ki so nastopile šele po sklenitvi pogodbe in jih v času sklenitve pogodbenika ob postopanju z dolžno skrbnostjo (6. člen OZ), nista mogla in morala pričakovati ter jih odvrniti, pa ničnosti ni mogoče uveljavljati. Te okoliščine lahko predstavljajo podlago kvečjemu za razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin (112. člen OZ), ki jo tožnica v predmetnem postopku ne uveljavlja.
ogroženost otroka - začasna odredba v družinskih sporih
Otrokovo korist, ki je ogrožena v tolikšni meri, da z njenim zavarovanjem ni mogoče čakati, lahko sodišče zavaruje z izdajo začasne odredbe. Pogoj za izdajo začasne odredbe je, da je otrok ogrožen in, da je ta ogroženost izkazana s stopnjo verjetnosti (določba 161. člena Družinskega zakonika). Pri tem je potrebno pojasniti, da pretečo grožnjo ne predstavlja le morebitno fizično nasilje temveč tudi psihične stiske, ki jih otrok doživlja. Nadalje je pomembno, da se v postopku za izdajo začasne odredbe (določba 272. člena ZIZ) odločilna dejstva ugotavljajo s stopnjo verjetnosti. Skupno dokazno oceno, ki omogoča prepričljiv zaključek, pa zakon sodišču nalaga za končno odločitev o tožbenih zahtevkih.
ZFPPIPP člen 59, 59/2, 244, 244/1, 246, 296, 296/1, 296/5, 355. ZKP člen 94, 94/1.
stečajni postopek nad pravno osebo - stroški kazenskega postopka - terjatev nastala pred začetkom stečajnega postopka - navadna terjatev
Z izdajo izpodbijanega sklepa po začetku stečajnega postopka nad obdolženo pravno osebo, za dolžnost plačila stroškov, nastalih pred začetkom stečajnega postopka, je torej sodišče prve stopnje kršilo določila ZFPPIPP. Osnovni namen stečajnega postopka je namreč enakomerno poplačilo vseh upnikov, glede na vrsto njihovih terjatev, le-teh pa po začetku stečajnega postopka ni mogoče uveljavljati, niti izterjati drugače, kot s pravočasno prijavo v stečajnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00031865
ZZVZZ člen 63, 65. ZPP člen 338, 338/1, 338/1-1, 338/1-3, 339, 339/2, 339/2-8, 341, 358.
pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev - dogovor o plačilu zdravstvenih storitev - splošni dogovor - razlaga pogodbenih določil - izjeme od obveznosti plačila - restriktivna razlaga izjem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice stranke do obravnavanja pred sodiščem - neopredelitev do odločilnih dejstev - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba izpodbijane sodbe
Sodišče prve stopnje je preširoko razlagalo izjemo plačila rakave CT diagnostike v celoti, saj metodologija obračuna in pogodbena določila, do katerih se ni opredelilo, takšnega zaključka ne potrjujejo. V kolikor bi namen dogovora res bil v celoti izključiti rakavo CT diagnostiko iz pogodbenega plana, bi to moralo biti izrecno določeno. Izjeme glede obveznosti plačil tožene stranke, ki je nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja, ni mogoče razlagati tako široko kot je to storilo sodišče prve stopnje.
Popolnoma gre pritrditi razlogom izpodbijane sodbe, da je obdolženčev zagovor, češ da mu je neznanec že vnaprej izročil relativno visok znesek 500,00 EUR, pri čemer si nista izmenjala nobenih osebnih podatkov oziroma telefonske številke, pozneje pa mu izročil še vozilo večje vrednosti, neživljenjski ter s tem brez dvoma neverodostojen.
Na tako izpolnjeni menici je bila tožena stranka navedena kot trasant in trasat, kar pomeni, da gre za trasirano lastno menico, ki je veljavna, saj ima vse sestavine po Zakonu o menici (ZM). Kot utemeljeno navaja tožeča stranka je sodišče prve stopnje slednje prezrlo in zmotno presodilo, da bi moralo biti besedilo ″plačajte za to″ spremenjeno v besedilo ″plačam, bom plačal, plačamo″.
Pritožbeno sodišče ne more slediti niti (sicer pravočasnim) ugovornim navedbam tožene stranke, da v menici naveden datum dospelosti menice 16. 1. 2013 ni pravilen, ker da je obveznost po pogodbi o kratkoročnem kreditu zapadla v plačilo 30. 10. 2009 in bi moral biti ta datum naveden tudi v menici, kar pa ne drži. Pooblastilo za izpolnitev menice pooblašča imetnika menice, da sam določi tudi rok dospelosti menice, ki pa ni nujno enak datumu zapadlosti obveznosti po kreditni pogodbi, kot to zmotno navaja tožena stranka. Ker po določbi 78. člena ZM menična obveznost iz obravnavane menice zastara po preteku enega leta od dospelosti menice, upoštevaje datum vložitve tožbe 22. 1. 2013, terjatev iz naslova obravnavane menice ni zastarala in je ugovor tožene stranke tudi v tem delu neutemeljen.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSM00035409
ZVEtL-1 člen 41, 42, 42/1.
predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče k stavbi - neizkazano lastništvo nepremičnin - nakup nepremičnine na javni dražbi
Postopek za določitev pripadajočega zemljišča po določbah ZVEtL-1 je namenjen predlagateljem - lastnikom stavb, zgrajenih pred 1. 1. 2003, da na enostaven način dosežejo uskladitev nepremičninskih evidenc s pravim dejanskim in pravnim stanjem. Sodišče v postopku ugotavlja, katero zemljišče je postalo last lastnika stavbe na podlagi predpisov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini, gradnje na tujem svetu oziroma na podlagi drugih, za takšne primere upoštevnih, predpisov, veljavnih pred 1. 1. 2003 ter nato z odločbo ugotovi obstoj pravic na spornem zemljišču ter zagotovi uskladitev zemljiške knjige z ugotovitveno odločbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031882
OZ člen 8, 9, 190, 629, 631. ZPP člen 92, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
aktivna legitimacija družbe - dokazovanje pravnega nasledstva - izbrisana pravna oseba - tuja pravna oseba - ustanovitelj družbe - procesna dejanja pooblaščenca - soočenje - neprimeren dokaz - pravno vprašanje - pojem protispisnosti - načelo kontradiktornosti - načelo enakovrednosti dajatev - dolžnost izpolnitve obveznosti - podjemna pogodba - izvajalec del - zaupanje izvršitve posla tretjemu - podizvajalec - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - obstoj obligacijskega razmerja - neupravičena pridobitev
V tej zadevi je bila družba D. d.o.o. iz sodnega registra na Hrvaškem izbrisana že 11. 12. 2015 (objava sklepa 12. 12. 2015), to pomeni, da je bilo že uvodno ravnanje (podaja ponudbe oziroma predračuna za izvedena dela) izvedena s strani neobstoječe družbe, kar pomeni, da v njenem imenu D. S. kot (bivši) zakoniti zastopnik ni mogel izraziti volje družbe za prevzem spornega posla pri toženi stranki in terjatev niti ni mogla nastati že neobstoječi družbi D. d.o.o. V takem primeru nadalje ni moglo priti do nikakršnega prenosa premoženja družbe (ker to ni obstajalo) na družbenika D. S. in nadalje na tožečo stranko kot kasneje ustanovljeno pravno osebo.
OZ člen 179, 179/1, 179/2. ZPrCP člen 5, 110, 110/2, 110/2-1, 209, 209/2, 209/2-1.
prometna nesreča - zapustitev kraja prometne nesreče - nepremoženjska škoda - primerna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah
Glede na pravilno ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženec odpeljal s kraja nesreče, oškodovanca pa sta tam ostala, toženec ni imel opravičljivega razloga za zapustitev kraja prometne nesreče.