povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - vmesna sodba - pavšalna odškodnina - izbrisani - škoda zaradi izbrisa - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - odškodnina za izgubljeni zaslužek - obseg škode
Če oseba, ki je bila s kršitvijo človekovih pravic izbrisana iz registra stalnega prebivalstva, odškodnino zahteva v sodnem postopku, se za odločanje o denarni odškodnini uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, če ZPŠOIRSP ne določa drugače (11. člen ZPŠOIRSP). To pomeni, da mora tožnik dokazati vrsto in obseg svoje škode ter vzročno zvezo med njo in izbrisom (131. člen OZ).
Protipravno ravnanje toženke - izbris tožnika iz registra stalnega prebivalstva, ni sporno, krivde zanj pa se ne more razbremeniti, niti delno. Tožnik torej dokazuje „le“ še svojo škodo in vzročno zvezo med njo in izbrisom. Predmet te vmesne sodbe je torej vzročna zveza med izbrisom in zatrjevano tožnikovo škodo - izgubo dohodka zaradi nezaposlitve v nemških rudnikih, in duševnimi bolečinami zaradi kršitev osebnostnih pravic. Obseg škode oz. njena višina, bo predmet končne sodbe.
Ker je bil po prepričljivi oceni sodišča ravno izbris iz registra stalnega prebovalstva življenjsko najbolj verjeten edini vzrok, da tudi tožnik ni odšel na delo v rudnik v Nemčijo, tako kot drugi rudarji zaprtega rudnika, ki so imeli urejeno osebno dokumentacijo, je podana tudi vzročna zveza med zaslužkom, ki ga je s tem izgubil, in izbrisom.
ničnost izjave - zapuščinski postopek - nedopustna kavza - ničen pravni posel - razpolaganje s premoženjem - neodplačno razpolaganje s premoženjem - nedopustno razpolaganje - osebni stečaj - stečajna masa - izigranje upnikov
Pravni posel, ki je sklenjen z namenom izigrati tretje in jih s tem prikrajšati za njihove premoženjske pravice je zaradi nedopustnega nagiba nemoralen in zato ničen.
Tožeča stranka, ki je v postopku osebnega stečaja, je v obdobju zadnjih treh let pred uvedbo postopka osebnega stečaja neodplačno razpolagala s svojim premoženjem na način, da ga je z izjavo v zapuščinskem postopku neodplačno prenesla na svoje tri otroke, z namenom, da dedovano premoženje ne bi postalo del stečajne mase.
ZPP člen 115, 115/2, 116, 116/1, 286, 286/1, 286/3.
predlog za preložitev 1. naroka za glavno obravnavo - zaslišanje priče - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - predpostavke za vrnitev v prejšnje stanje - prekluzija - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Predpostavka za vrnitev v prejšnje stanje je prekluzija stranke, ki nameravanega procesnega dejanja ne more več opraviti. Ni vsak zamujen narok že tudi razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Treba je presojati, ali je stranki kljub njeni zamudi z naroka še vedno odprta možnost za učinkovito varstvo njenih pravic s tem, da zamujeno dejanje lahko opravi na morebitnem kasnejšem naroku. Strogost prekluzije iz prvega odstavka 286. člena ZPP je namreč omilil že sam zakon v tretjem odstavku istega člena. Ta dopušča navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov tudi po prvem naroku za glavno obravnavo pod pogojem, da jih brez svoje krivde stranka ni mogla navesti na prvem naroku ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Iz doslej razloženega torej izhaja, da je o prekluziji zaradi izostanka s prvega naroka za glavno obravnavo z gotovostjo mogoče govoriti le v primeru, če bi bil to v postopku na prvi stopnji edini opravljeni narok.
Glede na to, da o prekluziji tožene stranke zaradi izostanka s prvega naroka za glavno obravnavo še ni mogoče z gotovostjo sklepati, to pomeni, da bo naknadna dokazila, s katerimi tožena stranka izkazuje upravičenost vzroka za njeno neudeležbo na prvem naroku za glavno obravnavo, v kontekstu nezakrivljene zamude po tretjem odstavku 286. člena ZPP lahko presojalo prvostopenjsko sodišče na kasnejšem (preloženem) naroku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00045178
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3-1, 4, 4/2, 6.. OZ člen 6, 8, 86, 86/1, 112, 119, 165, 346, 352, 352/3, 366, 366/1.. ZVPot člen 7, 7/1, 22, 23, 24.. ZPP člen 8.
Presojo dobre vere in neravnotežja med pogodbenimi strankami je sodišče moralo opraviti glede na trenutek sklenitve pogodbe (15. 9. 2006), ker učinki ničnosti pogodbe veljajo ex tunc. Vprašanje ničnosti sporne Kreditne pogodbe je zato mogoče presojati zgolj izhajajoč iz okoliščin ob njeni sklenitvi. Kot že pojasnjeno ničnost namreč učinkuje ex tunc in tudi če je ugotovljena šele pozneje, bi namreč imela pravne učinke že v trenutku sklenitve pogodbe. Z okoliščinami, ki so nastopile šele po sklenitvi pogodbe in jih v času sklenitve pogodbenika ob postopanju z dolžno skrbnostjo (6. člen OZ), nista mogla in morala pričakovati ter jih odvrniti, pa ničnosti ni mogoče uveljavljati. Te okoliščine lahko predstavljajo podlago kvečjemu za razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin (112. člen OZ), ki jo tožnica v predmetnem postopku ne uveljavlja.
ZFPPIPP člen 59, 59/2, 244, 244/1, 246, 296, 296/1, 296/5, 355. ZKP člen 94, 94/1.
stečajni postopek nad pravno osebo - stroški kazenskega postopka - terjatev nastala pred začetkom stečajnega postopka - navadna terjatev
Z izdajo izpodbijanega sklepa po začetku stečajnega postopka nad obdolženo pravno osebo, za dolžnost plačila stroškov, nastalih pred začetkom stečajnega postopka, je torej sodišče prve stopnje kršilo določila ZFPPIPP. Osnovni namen stečajnega postopka je namreč enakomerno poplačilo vseh upnikov, glede na vrsto njihovih terjatev, le-teh pa po začetku stečajnega postopka ni mogoče uveljavljati, niti izterjati drugače, kot s pravočasno prijavo v stečajnem postopku.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSM00035409
ZVEtL-1 člen 41, 42, 42/1.
predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče k stavbi - neizkazano lastništvo nepremičnin - nakup nepremičnine na javni dražbi
Postopek za določitev pripadajočega zemljišča po določbah ZVEtL-1 je namenjen predlagateljem - lastnikom stavb, zgrajenih pred 1. 1. 2003, da na enostaven način dosežejo uskladitev nepremičninskih evidenc s pravim dejanskim in pravnim stanjem. Sodišče v postopku ugotavlja, katero zemljišče je postalo last lastnika stavbe na podlagi predpisov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini, gradnje na tujem svetu oziroma na podlagi drugih, za takšne primere upoštevnih, predpisov, veljavnih pred 1. 1. 2003 ter nato z odločbo ugotovi obstoj pravic na spornem zemljišču ter zagotovi uskladitev zemljiške knjige z ugotovitveno odločbo.
Na tako izpolnjeni menici je bila tožena stranka navedena kot trasant in trasat, kar pomeni, da gre za trasirano lastno menico, ki je veljavna, saj ima vse sestavine po Zakonu o menici (ZM). Kot utemeljeno navaja tožeča stranka je sodišče prve stopnje slednje prezrlo in zmotno presodilo, da bi moralo biti besedilo ″plačajte za to″ spremenjeno v besedilo ″plačam, bom plačal, plačamo″.
Pritožbeno sodišče ne more slediti niti (sicer pravočasnim) ugovornim navedbam tožene stranke, da v menici naveden datum dospelosti menice 16. 1. 2013 ni pravilen, ker da je obveznost po pogodbi o kratkoročnem kreditu zapadla v plačilo 30. 10. 2009 in bi moral biti ta datum naveden tudi v menici, kar pa ne drži. Pooblastilo za izpolnitev menice pooblašča imetnika menice, da sam določi tudi rok dospelosti menice, ki pa ni nujno enak datumu zapadlosti obveznosti po kreditni pogodbi, kot to zmotno navaja tožena stranka. Ker po določbi 78. člena ZM menična obveznost iz obravnavane menice zastara po preteku enega leta od dospelosti menice, upoštevaje datum vložitve tožbe 22. 1. 2013, terjatev iz naslova obravnavane menice ni zastarala in je ugovor tožene stranke tudi v tem delu neutemeljen.
vmesna sodba - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi smrti bližnjega - nestrokovno zdravljenje - odškodninska odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebo - opustitveno ravnanje - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje
Toženka namreč odgovarja za škodo, ki jo povzročijo njeni delavci pri delu ali v zvezi z delom, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba. Ravnanje zdravnika je nestrokovno, če prekrši znana pravila zdravljenja in je pri tem neskrben. Zdravnik pri pogodbeni obveznosti ne odgovarja za uspeh, temveč je njegova zaveza v skrbnem ravnanju. Glede na ugotovljena dejstva, da terapije z BCG (kar štirikrat) niso bile izvedene v času, ko se bolezen še ni razširila, pa je po prepričanju sodišča druge stopnje takšno opustitveno ravnanje toženke pripoznati kot pravno upošteven vzrok smrti (poleg jasnega naravnega vzroka) oziroma gre za takšno opustitveno ravnanje, ki bi lahko v pomembnem (nezanemarljivem) deležu pacienta ozdravilo.
Zaključek o odgovornosti obdolženca za očitani mu prekršek zato po oceni pritožbenega sodišča ni mogoč zgolj na podlagi obdolženčevega priznanja prekrška, saj priznanje v zagovoru ni jasno, ker so navajanja obdolženega v zagovoru medsebojno protislovna, zato bi bilo potrebno za prepričljivo odločitev o odgovornosti obdolženega izvesti še druge dokaze.
poroštvena izjava - poroštvena pogodba - obličnost - obličnost poroštvene izjave - pisna izjava - ničnost pogodbe - varstvo poroka - profesionalna skrbnost - skrbnost banke - spor majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti
V skladu s 1013. členom OZ poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo pisno. Da je zadoščeno temu pogoju obličnosti iz omenjenega člena, mora banka kot kreditodajalec (in hkrati gospodarski subjekt) poroka, ki je posameznik, pred podpisom pogodbe na nedvoumen način seznaniti z vsebino in obsegom poroštvene obveznosti oziroma izkazati večjo skrbnost, sicer je takšna pogodba v skladu s 55. členom OZ nična. Namen pisnosti oziroma omenjene (strožje) obličnosti je v varstvu poroka pred nepremišljenim podpisom poroštvene izjave.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00031865
ZZVZZ člen 63, 65. ZPP člen 338, 338/1, 338/1-1, 338/1-3, 339, 339/2, 339/2-8, 341, 358.
pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev - dogovor o plačilu zdravstvenih storitev - splošni dogovor - razlaga pogodbenih določil - izjeme od obveznosti plačila - restriktivna razlaga izjem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice stranke do obravnavanja pred sodiščem - neopredelitev do odločilnih dejstev - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba izpodbijane sodbe
Sodišče prve stopnje je preširoko razlagalo izjemo plačila rakave CT diagnostike v celoti, saj metodologija obračuna in pogodbena določila, do katerih se ni opredelilo, takšnega zaključka ne potrjujejo. V kolikor bi namen dogovora res bil v celoti izključiti rakavo CT diagnostiko iz pogodbenega plana, bi to moralo biti izrecno določeno. Izjeme glede obveznosti plačil tožene stranke, ki je nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja, ni mogoče razlagati tako široko kot je to storilo sodišče prve stopnje.
ZPND člen 22, 22.a. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1.
preprečevanje nasilja v družini - pravni interes za pritožbo - pritožba zoper obrazložitev - zavrženje pritožbe
Pritožnik se torej pritožuje zoper domnevno napačne razloge, ki jih sodišče podaja v utemeljitev izrečenih prepovedi. Glede na stališče teorije ter sodno prakso sodišče druge stopnje pojasnjuje, da zoper obrazložitev stranka nima niti formalnega niti materialnopravnega pritožbenega interesa. Tudi iz judikatov Vrhovnega sodišča izhaja, da ima stranka pravico vložiti pravno sredstvo samo zoper izrek, ker jo zavezuje samo pravnomočni del sodbe ter, ker je končni smoter pritožbe izpodbiti izrek sodne odločbe, ne pa njene razloge.
KZ-1 člen 158, 160. ZKP člen 358, 358/1-1, 383, 392.
kaznivo dejanje razžalitve - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - zasebni tožilec - konkretizacija izvršitvenega dejanja - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - poseg v čast in dobro ime - izostanek
Pritožbeno sodišče namreč v celoti soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz napadene sodbe, ki je pravilno ugotovilo, da je izvršitveno dejanje pri kaznivem dejanju razžalitve označeno le z glagolom razžali, ki pa je v opisu dejanja, ki izhaja iz izreka zasebne tožbe, izostal.
OZ člen 179, 179/1, 179/2. ZPrCP člen 5, 110, 110/2, 110/2-1, 209, 209/2, 209/2-1.
prometna nesreča - zapustitev kraja prometne nesreče - nepremoženjska škoda - primerna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah
Glede na pravilno ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženec odpeljal s kraja nesreče, oškodovanca pa sta tam ostala, toženec ni imel opravičljivega razloga za zapustitev kraja prometne nesreče.
Določbo 83. člena OZ je mogoče uporabiti samo za razlago nejasnih določil, ki jih je pripravila ena pogodbena stranka. V kolikor gre za nejasna pogodbena določila, in sicer vprašanje kakšna hiša je bila naročena, je potrebno uporabiti 82. člen OZ.
ZPP člen 7, 7/1, 8, 212. OZ člen 270, 280, 336, 346.
izpovedba priče - vrnitev posojila - zastaranje - prekoračitev trditvene podlage - poravnava dolga - celovita dokazna ocena - zastaranje dolga
Na podlagi navedenega sodišče druge stopnje zaključuje, da je zastaranje eventualne neplačane terjatve tožnice do pokojne pričelo teči najkasneje, ko je slednja pripravila obračun stroškov, ki jih je pokojna tudi potrdila, torej dne 15. 7. 2008 (336. člen v zvezi z 346. členom OZ), saj v predmetni zadevi ne gre za obljubo pokojne, da bo z dedovanjem izpolnila svoje obveznosti do tožnice (stroškov pogreba pa ni krila), ko pa ji je poravnala obveznosti z nakazilom dne 30. 7. 2008.
OZ člen 3, 6, 112, 112/1, 112/2, 119, 119/1, 372. URS člen 22, 155. ZVPot člen 22, 22/4, 22/5, 23. ZBS člen 4, 11, 12. ZPP člen 212, 214, 214/2, 274, 274/1, 286b. ZPotK člen 7, 7/1-9. ZDP člen 18, 18/3.
razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - elementi oderuštva - kredit v CHF - tveganje - ničnost kreditne pogodbe - zavajajoče oglaševanje - devizna (valutna) klavzula - valutna klavzula v CHF - oderuška pogodba - aleatorna pogodba
V celoti je potrebno kot neutemeljeno zavrniti tudi prepričanje pritožbe, da je toženka že ob sklenitvi sporne kreditne pogodbe vedela, da se bo tečaj CHF v prihodnje gibal za kreditojemalce neugodno, oziroma, da je lahko takšno gibanje tečaja CHF vsaj zanesljivo pričakovala. Kot je bilo poudarjeno že zgoraj, zanesljive in natančne napovedi glede obdobja in obsega spremembe valutnega razmerja niso mogoče. Nepoznavanje prihodnosti in neobvladovanje dejavnikov, ki vplivajo na realizacijo tveganja, namreč determinira samo naravo tveganja. Tožnik zmotno meni, da je toženka že na osnovi Poročila o finančni stabilnosti BS iz leta 2005 lahko sklepala o tem, da se bo tečaj CHF v razmerju do domače valute dolgoročno gibal v breme kreditojemalcev. V tem je BS med drugim res opozorila tudi na izpostavljenost komitentov tečajnemu tveganju, saj je bil švicarski frank leta 2005 na relativno nizkih ravneh in je bilo v prihodnosti pričakovati njegovo apreciacijo. Vendar ne gre spregledati, da je sodna praksa že zavzela stališče, da informacije BS v navedenem poročilu predstavljajo zgolj splošne napovedi ter splošna opozorila na dolžnosti poslovnih bank v razmerju do komitentov, ki so jih te imele že na osnovi ZPotK ter ZVPot, s katerim je bila v naše nacionalno pravo implementirana Direktiva. Poudariti je potrebno, da BS ni organizacija, ki bi bila usmerjena v varstvo potrošnikov in je njena opozorila poslovnim bankam gledati v luči ciljev in nalog, ki jih je imela na podlagi takrat veljavnega Zakona o Banki Slovenije (v nadaljevanju ZBS-1; predvsem 4., 11. in 12. člen tega zakona).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00040329
URS člen 22, 25.. OZ člen 323, 323/1, 323/2.. ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-2, 28, 34, 34/1, 42, 42/1, 44, 44/1, 44/5, 46, 227, 249.. ZGD-1 člen 263, 263/2, 263/3, 263/5.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost članov uprave - odškodninska odgovornost uprave po ZGD - odškodninska odgovornost članov poslovodstva do upnikov - objektivna kumulacija zahtevkov - obstoj insolventnosti - stečajni postopek - zadržanje zastaranja terjatev stečajnega dolžnika - pravica do izjave - pravica do pravnega sredstva
249. člen ZFPPIPP tako ni mogoče razlagati drugače, kot določitev jasnega enoletnega roka, v katerem ne tečejo zastaralni roki za vse terjatve stečajnega dolžnika, ne glede na čas njihovega nastanka. Je pa seveda mogoče v tem času (času zadržanja zastaranja) takšne terjatve uveljaviti, saj zadržanje zastaranja (pod pogojem dospelosti terjatve) za to ni ovira.
ogroženost otroka - začasna odredba v družinskih sporih
Otrokovo korist, ki je ogrožena v tolikšni meri, da z njenim zavarovanjem ni mogoče čakati, lahko sodišče zavaruje z izdajo začasne odredbe. Pogoj za izdajo začasne odredbe je, da je otrok ogrožen in, da je ta ogroženost izkazana s stopnjo verjetnosti (določba 161. člena Družinskega zakonika). Pri tem je potrebno pojasniti, da pretečo grožnjo ne predstavlja le morebitno fizično nasilje temveč tudi psihične stiske, ki jih otrok doživlja. Nadalje je pomembno, da se v postopku za izdajo začasne odredbe (določba 272. člena ZIZ) odločilna dejstva ugotavljajo s stopnjo verjetnosti. Skupno dokazno oceno, ki omogoča prepričljiv zaključek, pa zakon sodišču nalaga za končno odločitev o tožbenih zahtevkih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031882
OZ člen 8, 9, 190, 629, 631. ZPP člen 92, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
aktivna legitimacija družbe - dokazovanje pravnega nasledstva - izbrisana pravna oseba - tuja pravna oseba - ustanovitelj družbe - procesna dejanja pooblaščenca - soočenje - neprimeren dokaz - pravno vprašanje - pojem protispisnosti - načelo kontradiktornosti - načelo enakovrednosti dajatev - dolžnost izpolnitve obveznosti - podjemna pogodba - izvajalec del - zaupanje izvršitve posla tretjemu - podizvajalec - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - obstoj obligacijskega razmerja - neupravičena pridobitev
V tej zadevi je bila družba D. d.o.o. iz sodnega registra na Hrvaškem izbrisana že 11. 12. 2015 (objava sklepa 12. 12. 2015), to pomeni, da je bilo že uvodno ravnanje (podaja ponudbe oziroma predračuna za izvedena dela) izvedena s strani neobstoječe družbe, kar pomeni, da v njenem imenu D. S. kot (bivši) zakoniti zastopnik ni mogel izraziti volje družbe za prevzem spornega posla pri toženi stranki in terjatev niti ni mogla nastati že neobstoječi družbi D. d.o.o. V takem primeru nadalje ni moglo priti do nikakršnega prenosa premoženja družbe (ker to ni obstajalo) na družbenika D. S. in nadalje na tožečo stranko kot kasneje ustanovljeno pravno osebo.