vlaganja v tujo nepremičnino - povrnitev vlaganj v nepremičnino - neupravičena pridobitev - verzijski zahtevek - prehod koristi - vrnitev prostorov v posest - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - pravnomočnost - časovne meje pravnomočnosti - revizijska novota - iura novit curia
V skladu s prvim odstavkom 311. člena ZPP sme sodišče naložiti toženi stranki, naj opravi določeno dajatev le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave. V obravnavanem primeru ni sporno, da je tožnik ob koncu glavne obravnave s svojo družino še vedno živel v zgornjem nadstropju hiše tožencev, zato mu zatrjevana terjatev iz naslova vlaganj tedaj še ni mogla nastati. Njen nastanek je,v skladu s tretjim odstavkom 48. člena SPZ in ustaljenim stališčem sodne prakse, pogojen z vrnitvijo prostorov v posest tožencema.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00019978
ZLNDL člen 2, 3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - zemljišče - družbena lastnina - pravica uporabe - lastninjenje
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da tožnica (oziroma njen pravni prednik) na sporni nepremičnini ni pridobila lastninske pravice na podlagi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini.
Toženka ni niti neposredna niti posredna posestnica tožničinih nepremičnin in zato tudi ni stvarno pasivno legitimirana v obravnavani zadevi, saj po ugotovitvah nižji sodišč toženka kot leasingodajalka s pogodbo o finančnem leasingu leasingojemalki, ki je neposredna posestnica tožničinih nepremičnin (oziroma vsaj dela njih), ni dala v uporabo tožničinih nepremičnin, ampak je kupila (in nato oddala v finančni leasing) druge nepremičnine in je leasingojemalko samo glede teh napremičnin pooblastila, da jih od prodajalca prevzame v posest, ob tem pa predmeta leasinga tudi ni sama izbrala, ampak je to storila leasingojemalka sama.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00020066
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1. ZTLR člen 21, 24, 25, 26.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - določitev deležev izvenazkonskih partnerjev na skupnem premoženju - gradnja na tujem svetu - ugovor nadpolovičnega deleža - nova stvar - solastnina - velikost deležev na nepremičnini - dopuščena revizija
Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 261/2015 z dne 14. 1. 2016 zavzelo stališče, da toženi stranki, če meni, da je njen delež na skupnem premoženju večji od zakonsko domnevane polovice, ni treba vložiti nasprotne tožbe, temveč (za obrambo svojih pravic iz skupne lastnine) zadostuje ugovor. To pomeni, da tožena stranka zakonsko domnevo o enakih deležih lahko izpodbija že z ustrezno trditveno in dokazno ponudbo, kot ji to nalaga materialno pravo v prvem odstavku 59. člena ZZZDR.
Zunajzakonska partnerja sta v času trajanja njune zunajzakonske skupnosti na zemljiščih, ki so bila toženkino posebno premoženje, s skupnimi sredstvi zgradila stanovanjsko hišo in začela graditi hlev. To pomeni, da so v konkretnem primeru toženkina zemljišča izgubila svojo pravno naravo posebnega premoženja in se preoblikovala v skupno premoženje tožnika in toženke. Vendar imajo toženkina zemljišča kot znatno večji vložek enega od zunajzakonskih partnerjev k pridobivanju skupnega premoženja (lahko) vpliv na določitev višjega deleža na skupnem premoženju v toženkino korist.
služnost - prenehanje stvarne služnosti - bistveno spremenjene okoliščine - varno izvrševanje služnosti - grožnja uničenja služeče stvari - dolžnost vzdrževanja služnostne poti - tehtanje položajev lastnikov služeče in gospodujoče nepremičnine - dopuščena revizija
Ogroženost nepremičnine zaradi nevarnosti zdrsa brežine pomeni, da je od dneva, ko je bila služnost priposestvovana do dneva vložitve tožbe, prišlo do določene spremembe okoliščin. A vsaka sprememba okoliščin še ne more pripeljati do prenehanja služnostni. Ali konkretna sprememba to omogoča, je odvisno od odgovora na vprašanje, kaj lahko (mora in more) stori ena in druga stran, da bo položaj kolidirajočih pravic znosen in ustavnopravno uravnotežen z vidika obeh lastninskih pravic.
Ob nesporni ugotovitvi, da so pot uporabljali tako toženca kot tožnik, je treba ugotoviti tudi, da so bili za njeno vzdrževanje oziroma ohranjanje v stanju, ki služeči nepremičnini ne bi škodovalo, v mejah 219. člena SPZ zavezani vsi trije. Vsi trije so njeno vzdrževanje opustili. Tako ne bi bilo pravično, da bi bile posledice za eno in drugo diametralno nasprotne - da bi torej tožena stranka zaradi svoje opustitve služnost izgubila, medtem ko bi tožeča stranka z enakim ravnanjem svojo nepremičnino "osvobodila" obstoječe služnosti. Pravno nevzdržno bi namreč bilo (vsaj v okoliščinah obravnavanega primera), da bi toženo stranko za nevzdrževanje poti kaznovali, tožečo stranko pa za isto dejanje nagradili.
stvarna služnost - prenehanje stvarne služnosti - bistveno spremenjene okoliščine - varno izvrševanje služnosti - grožnja uničenja služeče stvari
obseg zapuščine - izločitev iz zapuščine - darilna pogodba - sklenitev pogodbe - soglasje volj za sklenitev pogodbe - pomota - predmet pogodbe - pravnomočen sklep o dedovanju - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - dobroverna lastniška posest - ugotovitev obstoja lastninske pravice - ugotovitveni tožbeni zahtevek - pasivna legitimacija - dopuščena revizija
Zaradi okoliščin, da pri sklepanju darilne pogodbe glede spornih nepremičnin ni šlo za napako volje in ne za nesporazum, pač pa zgolj za pomoto pri zapisu izjave volje, da si zdaj spornih nepremičnin obdarjenca nista nikoli lastila in da se je pomota ugotovila šele skoraj dve desetletji po sklenitvi pogodbe, je po mnenju revizijskega sodišča za presojo, ali je bila pogodba sklenjena, odvisna od ugotovitve, ali je bila za to podana volja pogodbenih strank.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO - ZADRUGE
VS00020053
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine (1993) člen 5, 5/2.
predlog za dopustitev revizije - zadruga - družbena lastnina - lastninjenje kmetijskih zemljišč po ZSKZ - lastninjenje premoženja zadrug - pridobitev lastninske pravice - odplačna pridobitev - višina nadomestila - metoda ugotavljanja vrednosti kmetijskega zemljišča - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00020070
ZPP člen 41, 41/1, 41/2, 377, 339, 339/2-14.
skupno premoženje - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - sporazum o vlaganjih - ugotovitev ničnosti - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - različna dejanska in pravna podlaga - delno zavrženje revizije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe
Pri zahtevku na ugotovitev deleža na skupnem premoženju in ugotovitev ničnosti sporazuma gre za objektivno kumulacijo zahtevkov, ki se opirata na različno pravno in dejansko podlago, zato je za dovoljenost revizije odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka.
predlog za dopustitev revizije - dejanska etažna lastnina - skupni del stavbe v etažni lastnini - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - opredelitev do navedb stranke - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LASTNINJENJE - LOKALNA SAMOUPRAVA - STVARNO PRAVO
VS00019040
ZPP člen 8, 190, 214, 214/2, 347. ZLS člen 51b, 51b/3. ZGJS člen 68, 72, 72/1, 76. URS člen 155. PZ člen 44, 44/2. ZL člen 5. SPZ člen 9.
dopuščena revizija - gospodarske javne službe - lastninjenje po ZGJS - pridobitev lastninske pravice - pasivna legitimacija - ustanovitev nove občine - ustanovitev Občine Ankaran - skupno premoženje občin - nujno sosporništvo - odtujitev stvari med pravdo - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - domneva dobre vere - trditveno in dokazno breme - priznanje dejstev - glavna obravnava pred sodiščem druge stopnje
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodišče s tem, ko je sprejelo zaključek, da tožena stranka ni prerekala, da so vtoževane nepremičnine bile potrebne za izvajanje gospodarske javne službe na področju pomorskih dejavnosti koprskega tovornega pristanišča (in to dejstvo štelo za priznano) kršilo pravilo iz 214. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP),
- ali je sodišče s tem, ko v konkretnem primeru ni ugotavljalo, ali na vtoževanih nepremičninah stojijo infrastrukturni objekti, naprave oziroma omrežja ter mobilna in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti oziroma zadev iz 68. člena in prvega odstavka 72. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS), zmotno uporabilo materialno pravo iz 76. člena ZGJS,
- ali je sodišče z zaključkom, da so se vtoževane nepremičnine uporabljale za izvajanje gospodarske javne službe državnega pomena, zmotno uporabilo materialno pravo, kršilo prepoved retroaktivne veljave pravnih aktov iz 155. člena Ustave RS in zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršitev 8. in 347. člena ZPP,
- ali je v konkretnem primeru podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in 22. člena Ustave, ker se pritožbeno sodišče ni opredelilo do pritožbenih očitkov, da se dobra vera domneva in da tožeča stranka dejstev, ki bi to domnevo izpodbijala, v svojih vlogah ni navedla,
- ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da je bila pasivna legitimacija tožene stranke ob vložitvi tožbe podana, čeprav iz odločbe Ustavnega sodišča Up-699/2012 izhaja, da je pravna subjektiviteta Občine Ankaran v času vložitve tožbe že obstajala,
- ali je sodišče pravilno uporabilo 190. člen ZPP, ko je štelo, da se ta uporablja tudi v situacijah iz tretjega odstavka 52.b člena Zakona o lokalnih skupnostih.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS00019781
ZPP člen 190, 190/2, 337, 337/1, 370, 370/3. SPZ člen 146, 146/4, 153, 153/1. ZUKSB člen 11, 11/1, 11/7, 11/8, 29, 29/2. ZIZ člen 17.
hipotekarna tožba - tožbeni zahtevek - aktivna stvarna legitimacija - maksimalna hipoteka - prenos maksimalne hipoteke - prenos pogodbe, iz katere izvira temeljno razmerje - izbrisna tožba - prenos terjatev banke na DUTB - lex specialis - lex posterior derogat legi priori
Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je v korist tožnice kot hipotekarne upnice v zemljiški knjigi vknjižena maksimalna hipoteka. Domneva se, da so vpisi v zemljiški knjigi pravilni, da obstaja pravica v obsegu, kot izhaja iz vsebine vpisov, da pravica obstaja do izbrisa in da po izbrisu ne obstaja več. Toženka bi tako, ker gre za očitek o materialnopravni neveljavnosti vknjižbe, za izbris prenosa maksimalne hipoteke na tožnico ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov morala vložiti izbrisno tožbo. Dokler pa je v korist tožnice kot hipotekarne upnice v zemljiški knjigi vknjižena maksimalna hipoteka, je podana tudi tožničina materialna aktivna legitimacija.
SPZ v četrtem odstavku 146. člena izrecno določa, da je v primeru odstopa terjatve, zavarovane z maksimalno hipoteko, prenos hipoteke izključen. Vendar pa je ZUKSB v odnosu do SPZ kasnejši (lex posterior derogat legi priori) in specialnejši zakon (lex specialis derogat legi generali), saj podrobno ureja prenos terjatev bank na sedanjo tožnico (DUTB, d. d.), medtem ko SPZ ureja prenose terjatev in maksimalnih hipotek na splošno, torej ne glede na subjekte.
OZ člen 5, 190, 198. SPZ člen 66, 66/1. ZNP člen 112.
solastnina - razmerja med solastniki - nerazdeljena solastnina - uporaba solastne stvari - nemožnost uporabe nepremičnine - zahteva za dopustitev souporabe nepremičnine - neupravičena pridobitev - uporabnina - konkretno in realno prikrajšanje - privolitev v prikrajšanje - načelo vestnosti in poštenja - načelo izravnalne pravičnosti
Nižji sodišči sta menili, da tožnica svojega prikrajšanja ni izkazala, saj bi morala od tožencev zahtevati izselitev iz točno določenih prostorov oziroma sama predlagati način bodoče uporabe nepremičnin, ki bo skladen s solastniškimi deleži. Takšno stališče je prestrogo, saj v odsotnosti izrecnega dogovora posamezen solastnik nima pravice razpolagati s točno določenim (fizičnim) delom nepremičnine in zahtevati njegove izročitve v izključno posest. Tožnica je s pozivom, naj izpraznijo prostore po lastni izbiri, tožencem omogočila, da bi sami izbrali rešitev, ki bi bila zanje najbolj sprejemljiva. Posebno pa se kot prestrogo izkaže ob upoštevanju ravnanja nasprotne stranke. Tako je odločilno, da ni bilo ugotovljeno, da bi se toženci na tožničin poziv kakorkoli odzvali in so očitno zavračali tako dogovorno rešitev kot prostovoljno izselitev iz dela nepremičnine po lastni izbiri. Ignoranca in neodzivnost za pozive solastnika nasprotujeta načelom mirnega reševanja sporov ter vestnega in poštenega izvrševanja pravic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LASTNINJENJE - LOKALNA SAMOUPRAVA - STVARNO PRAVO
VS00019041
ZLS člen 51b, 51b/3. ZGJS člen 76. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - gospodarske javne službe - lastninjenje po ZGJS - pasivna legitimacija - ustanovitev nove občine - ustanovitev Občine Ankaran - skupno premoženje občin - razdelitev skupnega premoženja - dejanska raba nepremičnin - namenska raba
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je v primeru, ko (zgolj) na delu območja (posameznem naselju) neke občine nastane nova občina in prejšnja občina še vedno obstaja na preostalem območju, pravilna razlaga 51.b člena Zakona o lokalni samoupravi, da do razdelitve premoženja nastane režim skupnega premoženja na celotnem območju obeh občin ali zgolj na območju novo nastale občine?
2. Ali je za lastninjenje (premoženja) nepremičnin po 76. členu Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS) kakorkoli relevantna oziroma odločilna tudi dejanska raba nepremičnin?
3. Ali sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo, ko sta za lastninjenje po 76. členu ZGJS ugotavljali dejansko rabo nepremičnin, namesto da bi ugotavljali, ali nepremičnine spadajo v območje meje Luke Koper v obdobju 1992 - 1994 in so posledično namenjene potrebam koprskega tovornega pristanišča.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - darilo - vrnitev darila - preklic darila - vlaganje v posebno premoženje zakonca - nastanek nove stvari - stvarnopravno upravičenje zakonca - dostop do nepremičnine - pravica do posesti - dejanska razlastitev
Taka lastnina, ki tožnici onemogoča izvrševanje enega od njenih bistvenih upravičenj, namreč imeti posest na predmetu lastnine, ga uporabljati in uživati na najobsežnejši način (primerjaj prvi odstavek 37. člena SPZ), je pomanjkljiva, nepopolna, dejansko in ekonomsko izvotljena ter zato ostaja le še kot gola lastnina. Formalno priznanje lastnine brez možnosti dostopa do njenega predmeta pomeni dejansko zasebnopravno razlastitev.
dopuščena revizija - vrnitveni zahtevek - zahtevek za plačilo uporabnine - aktivna legitimacija - lastnik - dosmrtni užitkar
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči nižjih stopenj pri odločanju o tožbenem zahtevku pravilno odločili glede aktivne legitimacije tožnika.
tožba za ugotovitev solastninskega deleža na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - vlaganje v tujo nepremičnino - gradnja na tujem svetu - nastanek nove stvari - identiteta hiše
V primeru, ko so bila v obdobju veljavnosti ZTLR več kot desetletna vlaganja zakoncev (tožnice in njenega pokojnega moža) v stanovanjski objekt tako obsežna, da je od stare „hiše“ (ki v resnici ni bila primerna/sposobna za dostojno bivanje) oziroma od prejšnjega objekta ostalo zgolj 12%, torej sta zakonca staro hišo v pretežni meri porušila in na njenih temeljih zgradila hišo, sposobno za bivanje, gre po presoji Vrhovnega sodišča za novo stvar oziroma spremenjeno identiteto zgradbe.