ZTLR člen 44. ZPP člen 39, 39/1, 44, 44/3, 367, 367/2.
družbena lastnina - pridobitev lastninske pravice - pridobitni način - vpis v zemljiško knjigo - prenehanje lastninske pravice - pogodba o prenosu nepremičnine - uporabnina - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - sprememba vrednosti spornega predmeta
V sistemu družbene lastnine vpis v zemljiško knjigo ni bil določen kot pridobitni način za prenos zasebne lastnine v družbeno niti v primerih, ko je nepremičnina iz zasebne lastnine prešla v družbeno lastnino na podlagi pravnega posla. S prehodom stvari v družbeno lastnino pa je lastninska pravica na stvari prenehala (44. člen ZTLR). Gre za glede na tedanji družbenoekonomski in družbenolastninski sistem veljaven način pridobivanja stvari v družbeno lastnino.
ZDru člen 8, 9, 10. OZ člen 125. SPZ člen 92, 93, 99.
posest nepremičnine - vindikacijska tožba - pravica do posesti - učinki pogodbe - pogodbena stranka - pravna oseba - društvo - sekcija planinskega društva
Ker tožena stranka ni stranka pogodbe, ker, dalje, ni niti pravni naslednik katere od njih in tudi ne tretji v smislu tretjega odstavka 125. člena OZ, iz te pogodbe tudi ne more črpati nobenih pravic in tudi ne pravice do posesti.
Nosilci (subjekti) interesov in namenov morajo le-te uresničevati vsaj v skladu z (minimalnimi, temeljnimi) notranjimi značilnostmi pravnega reda. Če v pravnem redu poleg fizičnih oseb obstajajo tudi pravne osebe - in dejstvo je, da obstajajo, potem je treba spoštovati njihovo pravno subjektiviteto. V nasprotnem primeru (če nosilci pravic in obveznosti več ne bi bili pravni subjekti, marveč bi bili to neposredno kar nameni in interesi) pravna razmerja postanejo stihijska.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0018328
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 370, 370/3. ZZZDR člen 51, 51/2. ZIZ člen 170, 170/2. URS člen 14, 22, 23, 25. ESČP člen 6.
nedopustnost izvršbe - prisilna hipoteka - skupno premoženje zakoncev - pridobitev lastninske pravice - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - prehod iz posebnega premoženja zakonca v posebno premoženje drugega zakonca - darilo zakoncema
Ker je tožnica lastninsko pravico na polovičnem solastniškem deležu stanovanja pridobila na pogodbenem temelju po pridobitvi toženkine prisilne hipoteke v izvršbi, z zahtevkom za nedopustnost izvršbe na njem ne more uspeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE
VS0018423
ZPP člen 13, 236, 236a, 287, 287/4, 298, 298/3, 367, 367/5. ZOR člen 99. SPZ člen 11, 11/1, 82, 92, 93. ZTLR člen 12. OZ člen 198.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vindikacijski tožbeni zahtevek - dajatveni tožbeni zahtevek - dokazovanje - pisna izjava prič - zaslišanje prič - predhodno vprašanje - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - varstvo lastninske pravice - neupravičena pridobitev - lastninjenje - družbena lastnina - pravica uporabe - ugovor močnejše pravice - domneva lastninske pravice - razlaga pogodbe - razlaga spornih pogodbenih določil
Za oba uveljavljana tožbena zahtevka je skupno in odločilno predhodno pravno vprašanje: ali je tožnik sploh lahko postal lastnik predmetne nepremičnine, ki ga upravičuje tako do izročitve v posest kot tudi do plačila uporabnine zaradi neupravičene uporabe s strani tožene stranke. To pa pomeni, da je treba uporabiti določbo petega odstavka 367. člena ZPP ter vrednost spornega predmeta ugotoviti s seštevkom vrednosti posameznih tožbenih zahtevkov, ki presega mejni revizijski znesek 40.000,00 EUR (primerjaj določbo petega odstavka 367. člena ZPP).
Ni procesno pomembno, ali je tožena stranka predložila osebne dokumente predlaganih prič v naloženem roku ali šele po tem; v slednjem primeru je sporno procesno situacijo mogoče oceniti kot takšno, da je sodišče prve stopnje prvotni sklep delno spremenilo in je dejansko podaljšalo rok za predložitev pravilno opremljenih pisnih izjav. Razen tega pa sodišče prve stopnje na svoj sklep procesnega značaja, ni vezano (glej določbi tretjega odstavka 298. člena ZPP in četrtega odstavka 287. člena ZPP). Že zgolj zato je lahko tudi v konkretnem primeru po izdanem sklepu (o le pogojni) dopustitvi izvedbe dokaza z ustnim zaslišanjem prič takšen sklep tudi realiziralo.
Ugotavljanje dejstev o tem, kakšna je bila pogodbena volja strank o predmetu pogodbe, je dejansko vprašanje. Materialnopravno vprašanje je uporaba in izbor razlagalnih metod pogodbe.
Domneva se sicer, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, a je domnevo mogoče na ustrezen način izpodbiti (prvi odstavek 11. člena SPZ). Imetništvo pravice uporabe in nato lastninske pravice na sporni nepremičnini predstavlja za to pravdo torej tudi predhodno vprašanje v smislu določbe 13. člena ZPP.
Čeprav se v tej pravdi tožena stranka, ki sicer ni vložila pravnega sredstva zoper vknjižbo lastninske pravice na podlagi ZLNDL na ime tožnika, brani le z ugovorom zoper stvarnopravni in obligacijski zahtevek, pa gre v konkretnem primeru za obrnjeno zrcalno sliko nevknjiženega kupca, ki se sklicuje na svojo obligacijsko pravico - ugovor prodane in izročene stvari (v našem primeru ugovor prodajalca - neprodane in neizročene stvari), kar pomeni, da takšen ugovor v tej zadevi zadostuje proti zahtevku za izročitev nepremičnine kot tudi proti posledičnemu obogatitvenemu zahtevku.
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - upravljanje večstanovajskih stavb - pogodba o upravljanju - izterjava sredstev za rezervni sklad - sredstva rezervnega sklada - skupnost etažnih lastnikov - aktivna legitimacija etažnih lastnikov - procesna legitimacija - prenos procesne legitimacije - razširitev procesne legitimacije - cesija - prenos materialnopravnih upravičenj - aktivna legitimacija upravnika večstanovanjske stavbe
Upravnik ima aktivno procesno legitimacija za izterjavo vplačil v rezervni sklad, če zahteva plačilo na poseben račun, na katerem se ta sredstva zbirajo.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - kmetijsko zemljišče - dobrovernost - prepoved odtujitve in obremenitve
Toženci šele prvič v reviziji konkretizirajo očitke v zvezi s postopkom po ZKZ, kar pa ne more vplivati na presojo dobre vere tožnika, ki je več kot 10 let živel v prepričanju, da je bila pogodba za konkretna zemljišča sklenjena v skladu z zakonskimi določbami.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS0018296
ZSKZ člen 14, 16, 17. ZLPP člen 5. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1.
družbena lastnina - lastninjenje - pravica uporabe - kmetijsko zemljišče - sredstva kapitalske družbe - argument teleološke redukcije - revizija stranskega intervenienta - odgovor na revizijo - stroški revizijskega postopka
14. člen ZSKZ se nanaša na zemljišča v družbeni lastnini, ne pa na zemljišča v lasti kapitalskih družb z znanimi lastniki. Če pa je imela kapitalska družba med svojimi sredstvi (zgolj) pravico uporabe na nepremičnini, tedaj ta zemljišča niso v njeni lasti in so bila predmet podržavljanja na podlagi 14. člena ZSKZ. S tem je bilo res poseženo v pravico uporabe, vendar na ustavno dopusten način, saj se je pravica uporabe transformirala v obligacijsko pravico.
IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - STVARNO PRAVO
VS0018322
ZIZ člen 64, 65.
nedopustnost izvršbe - zastavna pravica - dobrovernost - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Pravilno je materialnopravno stališče višjega sodišča, da v konkretnem primeru ne gre za konkurenco dveh lastninskih pravic, saj sta tožnika lastnika spornih nepremičnin od 10. 3. 2000 dalje, pogodbeno ustanovljena zastavna pravica drugega toženca pa je bila na podlagi sodbe VSL II Cp 57/2014 ugotovljena za nično, notarski zapis je bil izbrisan in vzpostavljeno je bilo prejšnje zemljiškoknjižno stanje.
STVARNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018286
ZZZDR člen 51, 52. ZPP člen 128, 128/5, 227, 227/5, 339, 339/1, 339/2-8, 370, 370/1-2, 370/3, 384, 384/1.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - loterijski dobitek - denarna sredstva - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja drugega zakonca - obstoj denarnih sredstev ob razpadu skupnosti - civilna delitev skupnega premoženja - predložitev listine - edicijska dolžnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odgovor sodišča na pritožbene navedbe - pravica do obrazložene sodne odločbe
Stališče toženke, da je predmet delitve skupnega premoženja lahko le premoženje, ki obstaja v času prenehanja zveze, ne pa tudi premoženje, ki je bilo v zakonski zvezi potrošeno, bi držalo le v primeru, če bi skupno premoženje (denarna sredstva na računu) porabila zakonca skupaj oziroma eden od njiju s soglasjem drugega, nikakor pa ne v primeru, ko je poraba skupnih sredstev posledica nedovoljenega razpolaganja enega od zakoncev s skupnim premoženjem (52. člen ZZZDR).
Četudi obravnavane procesne situacije (zaradi odsotnosti edicijskega sklepa) ni mogoče obravnavati po določbi 227. člena ZPP, bi se višje sodišče moralo opredeliti do tožnikovih trditev v pritožbi, da toženka kot imetnica računa ni želela razkriti poslovanja na svojem računu in tako ni dostavila listin, s katerimi razpolaga le ona. Presoditi bi moralo, kakšen vpliv ima lahko opisana procesna neaktivnost toženke (zavrnitev soglasja za dostop do podatkov na računu) na presojo resničnosti trditve, ki jo je tožnik želel dokazati z vpogledom v izpiske toženkinega računa.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018238
OZ člen 39, 40. ZPP člen 339, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. URS člen 22.
dopuščena revizija - darilna pogodba - nedopusten nagib - kavza - izročitev nepremičnine - prenehanje darilne pogodbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodišče druge stopnje - pravica do izjave v postopku - sklepčnost tožbe
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje (glede na okoliščine konkretnega primera) kršilo pravico stranke do izjave v postopku, ko je na pritožbeni stopnji potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, vendar pri tem sprejelo drugačno pravno stališče, na podlagi katerega je šele prvič presodilo, da je zahtevek nesklepčen, strankam pa ni omogočilo, da se o tem izjavijo pred izdajo odločbe.
ZZK-1 člen 8, 8/1. ZTLR člen 25. ZOR člen 210, 210/1.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - nova stvar - sprememba identitete nepremičnine - vlaganja v nepremičnino - povrnitev vlaganj - pridobitev nepremičnine od nelastnika - obogatitev - poslovodstvo brez naročila - pogodba o dosmrtnem preživljanju
Ker tožnica ni podala ugovorov toženčevi veljavni pridobitvi lastninske pravice na podlagi odplačnega pravnega posla, s svojim tožbenim zahtevkom, ki temelji na originarno pridobljeni lastninski pravici na račun toženčevega pravnega prednika, proti njemu ne more uspeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0018173
ZZad člen 74. ZSKZ člen 14, 16. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine člen 5.
lastninjenje - državna lastnina - zadruga - premoženje zadrug - odplačnost prehoda nepremičnine v družbeno lastnino - neodplačnost prehoda nepremičnine v družbeno lastnino - sklepčnost tožbe - trditveno breme - negativna dejstva - materialno dokazno breme - exceptio illegalis - kmetijska zemljišča - določitev vrednosti kmetijskega zemljišča - kmetijsko zemljišče, namenjeno za gradnjo - višina odškodnine
Nujni sestavni del trditev za sklepčnost tožbe po 74. členu ZZad je navedba, ki omogoča sklepanje o neodplačnosti prehoda spornih nepremičnin v družbeno lastnino. Po svojem bistvu gre za zatrjevanje negativnih dejstev (pridobitev za manj od 30 % takratne vrednosti), kar ob postavljenem ugovoru toženke, da je bil prehod odplačen, vodi do zaključka, da materialno dokazno breme za trditve glede odplačnosti prehoda leži na toženki. Tudi o tem vprašanju se je sodna praksa že izrekla. Ker gre pri presoji odplačnosti za materialnopravno sklepanje z uporabo določbe prvega odstavka 5. člena Navodila, mora toženka torej dokazati, da je organ, ki je nepremičnino podržavil, oziroma upravljalec (tj. toženka ali njen pravni prednik) zanjo plačal določeno nadomestilo, in da je to nadomestilo preseglo 30 % vrednosti takratne vrednosti nepremičnine.
Po drugi strani toženka utemeljeno opozarja, da sta se sodišči nižjih sodišči stopenj pri presoji, ali višina plačanega nadomestila ustreza pojmu odplačnosti, napačno oprli na denacionalizacijski podzakonski predpis, in sicer na Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (v nadaljevanju Odlok), ki je bil izdan na podlagi tretjega odstavka 44. člena ZDen. Revizijsko sodišče pritrjuje toženki, da sta sodišči prezrli drugi odstavek 5. člena Navodila, ki ureja metodo ugotavljanja (ne)odplačnosti prehoda v družbeno lastnino pri lastninjenju po ZZad. Z Odlokom so bile namreč določene vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, za potrebe določitve višine odškodnine upravičencem v postopkih denacionalizacije, če vrnitev odvzetega premoženja v naravi ni bila mogoča.
ZZK-1 člen 40, 40/1-8, 243, 342/3-4. ZDen člen 66, 66/3. ZPP člen 339, 339/2-8.
izbrisna tožba - predpostavke izbrisne tožbe - vknjižba pravice na podlagi pravnomočne odločbe državnega organa - pridobitev lastninske pravice v denacionalizacijskem postopku
Če je postopek z izrednim pravnim sredstvom zaključen na način, ki zahteva ponovljeni postopek, je pogoj za izbrisno tožbo izpolnjen šele takrat, ko je v ponovljenem postopku izdana takšna pravnomočna odločba, da na njeni podlagi izpodbijana vknjižba ne bi bila dovoljena (tretja alineja 4. točke tretjega odstavka 243. člena ZZK-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0018211
SPZ člen 49. OZ člen 190.
darilo - izvirni pridobitni način - izvedeni pridobitni način - odpadla pravna podlaga - kondikcija - nagib za darilo - prehod nagiba v podlago darila - sklepčnost tožbe - pravno mnenje
Po ustaljeni sodni praksi, ki temelji na pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča SRS z dne 21. in 22. 12. 1987, je lahko pri darilu nagib darovalca tako pomemben, da preide v kavzo pogodbe, saj sicer do darila ne bi prišlo. Če je zaradi kasnejših okoliščin pravna podlaga darila odpadla, je s tem posel prenehal veljati, darovalec pa pridobi možnost uveljaviti kondikcijski zahtevek.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem - odsvojitev skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca - obseg skupnega premoženja - zavrnitev zahtevka za razveljavitev prodajne pogodbe - terjatev zakonca zaradi prikrajšanja skupnega premoženja - civilna delitev skupnega premoženja
Z nedovoljenim razpolaganjem (odsvojitvijo skupne stvari) skupno premoženje ne preneha, le spremeni svojo obliko. V skupno premoženje tako spada terjatev, ki je posledica prikrajšanja (oškodovanja) skupnega premoženja zaradi zatrjevanega nedovoljenega razpolaganja drugega zakonca. Prikrajšani zakonec lahko svoj položaj v takem primeru učinkovito zavaruje z zahtevkom za plačilo denarnega zneska, ki ustreza znesku prikrajšanja skupnega premoženja, do katerega naj bi prišlo zaradi nedovoljenega razpolaganja drugega zakonca.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0018216
OZ člen 7. ZIZ člen 64, 65, 65/3. URS člen 23, 33.
lastninska pravica na nepremičnini - lastninska pravica v pričakovanju - nedopustnost izvršbe - vpis v zemljiško knjigo - zloraba pravic - izločitvena pravda - tožba za nedopustnost izvršbe tretjega - konkurenca pravic - pravica do zasebne lastnine - pravica do poplačila terjatve v izvršilnem postopku - pravica do sodnega varstva
Tožnik s tem, ko svoje (so)lastninske pravice ni vpisal v zemljiško knjigo in je vložil tožbo za nedopustnost izvršbe po tretjem odstavku 65. člena ZIZ, ni zlorabil pravice do sodnega varstva (kot materialnopravno zmotno zaključujeta sodišči prve in druge stopnje), ker vknjižba (so)lastninske pravice v zemljiško knjigo ni bila njegova dolžnost in tudi ne bi bilo nič drugače, če bi se vpisal v zemljiško knjigo. Lastninska pravica v pričakovanju namreč prevlada nad pravico do poplačila terjatve upnika v izvršilnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018226
ZPN člen 1, 4, 6, 9. ZTLR člen 22, 24, 28, 28/2, 28/4, 29, 72. SPZ člen 266, 26671, ZPP člen 5, 339, 339/2-8.
družbena lastnina - lastninska pravica na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - gradnja na tujem svetu - pravnoposlovna pridobitev - pravica uporabe - upravni akti - predhodno vprašanje - prenos pravice uporabe - pisna oblika - odplačnost prenosa pravice uporabe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje
Na nepremičnini v družbeni lastnini ni mogoče originarno pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali z gradnjo na tujem.
Gradbena dovoljenja, lokacijsko in uporabno dovoljenje ali drugi upravni akti ne glede na to, ali so se nanašali (tudi) na sporno nepremičnino, že po svoji naravi niso mogli odločiti o njuni pravici uporabe oziroma lastninski pravici, odločali so namreč o vprašanju gradnje in uporabe zgrajenih objektov. Če so se organi v postopku njihove izdaje ukvarjali tudi z vprašanjem lastninske pravice oziroma pravice uporabe prvotnih tožnikov, so to reševali le v okviru predhodnega vprašanja, ki nima učinka pravnomočno razsojene stvari. Na njihove ugotovitve pravdno sodišče ni vezano.
Soglasje k prenosu pravice uporabe mora biti jasno in nedvoumno, njena pridobitev pa je praviloma odplačna.
zastavna pogodba - posojilo - zastava tuje nepremičnine - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - sodna poravnava - izpodbijanje sodne poravnave - neveljavni pravni posel - ničnost - neobstoječi pravni posel - zavezovalni pravni posel - razpolagalna sposobnost
OZ ureja dve obliki neveljavnih pravnih poslov: izpodbojne in nične. V teoriji in v sodni praksi se opredelitev neobstoječega pravnega posla uporablja za primere, ko pogodba sploh ne nastane, to je tedaj, ko med pogodbenimi strankami ni doseženo soglasje, v primerih nesporazuma (disenza) in v primerih, ko izjavo volje poda absolutno pravno nesposoben subjekt.
Vrhovno sodišče dodaja, da je njegovo ustaljeno stališče, da razpolagalno nesposobnost sanira dobra vera pridobitelja.
Pravilno je namreč stališče nižjih sodišč, da sodne poravnave zaradi ničnosti ni dopustno izpodbijati (s tožbo).