STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0018055
SPZ člen 8. ZKZ člen 26, 26/4, 38. OZ člen 587, 599. ZPP člen 339, 339/2-14.
zakupna pogodba - zakup nepremičnin - kmetijska zemljišča - stavbe - predmet zakupa - odstop od pogodbe - pravne napake - lastninska pravica - superficies solo cedit - omejitve javnopravne narave - povrnitev premoženjske škode
Nelegalna oziroma neskladna gradnja v konkretnem primeru predstavlja omejitev javnopravne narave, ki je opredeljena kot pravna napaka (494. člen OZ). Ker tožnik zaradi omejitev javnopravne narave ni mogel uresničiti namena pogodbe - njegova pravica zakupa je bila najmanj omejena (s pravico tretjega - države), je od pogodbe upravičeno odstopil in ima pravico do povrnitve nastale škode (tretji odstavek 599. člena OZ in tretji odstavek 117. člena OZ), ki ji je toženec zgolj pavšalno ugovarjal.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - preskakovanje pravnih sredstev - protispisnost - pomanjkljivosti odločbe - nasprotje med trditvami in zapisom trditev v sodbi
Revidentov očitek o nasprotju med toženčevimi trditvami v zapisniku in povzetki teh trditev v sodbi ne predstavlja očitane procesne kršitve iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ne gre za očitek o protispisnem povzemanju njegovih izpovedb pri zaslišanju (torej zapisnika o izvedbi dokazov), kar šele bi glede na obseg možnih vrst kršitev iz navedenega zakonskega določila, lahko predstavljalo očitano procesno kršitev.
Ker očitki v pritožbi niso bili uveljavljani, sodišče druge stopnje pa na te kršitve ne pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), in gre torej za v reviziji prvič navedeni očitek, revident na ta način nedopustno „preskakuje pravna sredstva“. Trditev o storitvi omenjenih kršitev, da je torej dokazna ocena o sicer v postopku pred sodiščem prve stopnje celo nespornem dejstvu, da je pravna prednica vedela za gradnjo, pa se ji ni takoj uprla, procesno pomanjkljiva zaradi neupoštevanja izvedbe omenjenih dokaznih predlogov, bi bila lahko predmet revizijskega preizkusa le, če bi jo revident uveljavljal pravočasno - v postopku pred sodiščem druge stopnje, pa le to očitka ne bi upoštevalo oziroma bi ga celo prezrlo. Ker revident tega ni storil, je tudi sodišču druge stopnje odvzel možnost, da se do omenjenega očitka o storitvi procesne kršitve sploh opredeli. V izrednem pravnem sredstvu, kakršna je tudi revizija, prvič uveljavljana kršitev tako pomeni nedovoljen zaobid oziroma preskok rednega pravnega sredstva v hierarhični verigi oziroma paleti vseh predvidenih pravnih sredstev.
Na izostanek EMŠA v izreku pravnomočne sodbe, se v reviziji toženec sklicuje prvič, razen tega pa je tudi ta revizijski očitek materialnopravne narave podan nejasno in ne dovolj substancirano, saj revident niti v reviziji ne pojasni, zakaj naj bi bil v tej pravdi izrek sodbe, ki ne vsebuje tudi EMŠA „pridobitelja kot tudi odsvojitelja“ v nasprotju s kakšno od procesnih oziroma materialnopravnih zakonskih določb, oziroma kateri zakonski določbi naj bi nasprotoval. Revizijsko sodišče pa sicer ugotavlja, da za takšno zahtevo tudi ni podlage niti v kakšni od določb ZZK-1, niti kakšnega drugega predpisa.
Stališče sodišča druge stopnje, ki v nasprotju s stališčem sodišča prve stopnje terja za pravno veljavnost dogovora o gradnji tudi anticipirano določitev višine solastninskih deležev graditeljev, najprej nasprotuje določbi 34. člena OZ, po katerem je lahko predmet pogodbe zgolj določljiv (obligatio incerta), takšen pa je, če pogodba vsebuje podatke, s katerimi ga je mogoče določiti (prvi odstavek 38. člena OZ). Namen takšne zakonske ureditve predmeta pogodbe, ki širi meje veljavnosti pogodbe na podlagi dopustnosti njegove ohlapnejše opredelitve, je zajeti tudi vse tiste situacije, ko pogodbeni stranki v naprej ne moreta točno poznati vseh elementov, ki bodo vplivali na to, da se uresniči izpolnitveno ravnanje, pa tudi dogovorjeni pogodbeni namen oziroma kavzo pogodbe, kot tudi ne, kakšen točno bo obseg izpolnitvenega ravnanja in doseženi rezultat, v konkretnem primeru torej - kakšna bo vrednost bodočih prispevkov pogodbenikov k nastanku solastne nepremičnine in s tem posledično kakšen solastninski delež bo pripadel eni in drugi pravdni stranki. Nižji standard opredelitve opisanega predmeta pogodbe, ki je tu „določen za nazaj“ (aposteriori) in ne že substancirano v naprej (apriori), je v takšnih primerih torej sorazmeren nižji stopnji spoznavne prognoze uresničitve predmeta pogodbe (oziroma tudi njene kavze) s strani ene in druge pogodbene stranke, torej posledično tudi določitvi solastninskih deležev v korist tretjih, ki bodo ustrezali bodočim, še ne gotovim in vnaprej nedoločljivim prispevkom pogodbenih strank.
Dogovor o skupni gradnji ima stvarno pravne učinke, če vsebuje tudi dogovor, da bo gradnja podlaga za pridobitev solastninske pravice oziroma spremembo obstoječih solastninskih deležev, pri čemer ni nujno, da bi bila s takšnim dogovorom določena tudi že višina novih solastninskih deležev. V primeru da novi deleži niso vnaprej določeni, se v pravdi ugotavljajo glede na okoliščine konkretne zadeve, če pa tudi to ni mogoče, pa se domneva, da so enaki.
V izpodbijani drugostopni sodbi omenjena „nekonsistentnost“ zaradi zapisa besedne zveze vknjižba „skupne“ lastninske pravice v izreku tožbenega zahtevka, ki se torej nanaša „zgolj“ na sicer materialnopravno napačen, vendar pa tudi nepotreben pravni opis vrste lastninske pravice, ki ni nujen, obvezen sestavni del tožbe in samega tožbenega zahtevka, in na katerega sodišče zato tudi ni vezano v smislu določbe 2. člena ZPP (načelo dispozitivnosti), je odpravljiva z delno zavrnitvijo tožbenega zahtevka v tem delu ali vsaj z opustitvijo omenjene opisne navedbe vrste lastninske pravice iz tožbenega zahtevka. Ne gre torej za pravno upoštevno protislovnost v samem izreku tožbe kot tudi ne za kontradiktornost med dejstvenim temeljem tožbe in njenim procesnim delom (izrekom), ki bi zahtevala materialnopravno zavrnitev tožbenega zahtevka zaradi nesklepčnosti tožbe.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018947
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - nedopustnost izvršbe - lastninska pravica na premičnini - pridobitev lastninske pravice - dokazna ocena - izpodbijanje dejanskega stanja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
STVARNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018034
ZPP člen 367c. SZ člen 116.
dopuščena revizija - priposestvovanje - privatizacija - pridobitev lastninske pravice na stanovanju
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da tožnica ni pridobila lastninske pravice na spornem stanovanju na podlagi priposestvovanja.
Zakon o ratifikaciji Sporazuma o vprašanjih nasledstva (MSVN) člen 1. Sporazum o vprašanjih nasledstva člen 1, 2, 2/1, 7. Priloga G Sporazuma o vprašanjih nasledstva, Priloga G člen 1, 2, 2/1, 2/1a.
Sporazum o vprašanjih nasledstva SFRJ - državno premoženje po Prilogi A Sporazuma o vprašanjih nasledstva SFRJ - zasebno premoženje po prilogi G Sporazuma o vprašanjih nasledstva SFRJ - časopisna agencija Tanjug
Državno premoženje SFRJ je premoženje SFRJ in njenih državnih organov in organizacij. Kot izhaja iz pravilne obrazložitve sodišč prve in druge stopnje, je bila pravna prednica tožeče stranke organizacija, ki je služila uveljavljanju funkcij države SFRJ, kar je bilo izrecno zapisano tudi v samem Zakonu o časopisni agenciji Tanjug (1. člen, Ur. l. SFRJ, št. 24/74). Glede na to jo je treba šteti za del državne organizacije SFRJ.
Ker gre v obravnavanem primeru za državno premoženje, uporaba Priloge G Sporazuma o vprašanjih nasledstva (MSVN), ki se nanaša na zasebno premoženje, ne pride v poštev.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZTLR člen 25.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - dogovor o skupni gradnji - gradnja na tujem svetu - vlaganja v nepremičnino - lastninska pravica na zemljišču
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali konkretni dogovor o gradnji objekta izključuje možnost izvirne pridobitve lastninske pravice na zemljišču, na katerem stoji objekt (25. člen ZTLR).
dopuščena revizija - solastnina - vknjižba lastninske pravice - pritožba - nova dejstva v pritožbi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje
Ker je sodišče druge stopnje navedbe o dogovoru med tožnikoma in toženko nepravilno štelo za pritožbeno novoto, čeprav se obrazložitev sodišča prve stopnje v točki 8 dotika tudi navedb o dogovoru med strankami, kar sta tožnika pravočasno grajala že pred sodiščem prve stopnje, je podana kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobra vera - odločba državnega organa - skrbnost denacionalizacijskega upravičenca
Če so bile pravnim prednikom tožnikov odvzete nepremičnine kot celotno posestvo, brez parcelnih številk, vrnjene pa s parcelnimi številkami, med katerimi ni bilo sporne nepremičnine, in so po njeni izdaji posest vseh nepremičnin, vključno s sporno, nemoteno nastopili ter jo obdržali za priposestvovanje potreben čas, bi bila zahteva, da tožniki preverjajo, katere parcelne številke nosijo nepremičnine, katerih posest so nastopili, in katere parcelne številke so zajete z denacionalizacijsko odločbo, pretirana.
SPZ člen 37. ZSKZG člen 2, 2/3, 2/5, 3, 4. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - nepremičnina v lasti države - priposestvovanje - stvarna legitimacija Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pravilnosti materialnopravne presoje obstoja (pasivne) stvarne legitimacije Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS v konkretnem primeru.
dopuščena revizija - komisijska pogodba - prodajna pogodba - pravne napake - odgovornost za pravne napake - odgovornost komisionarja za pravne napake - pridobitev lastninske pravice od nelastnika
Védenje druge pogodbe stranke o sklenjeni komisijski pogodbi oziroma osebi komitenta, na katerega se sklicuje revident, na pravno naravo razmerja med komisionarjem in tretjo osebo ne vpliva.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odločitev o neobstoju aktivne legitimacije za izbrisno tožbo (243. člen Zakona o zemljiški knjigi) glede na okoliščine konkretnega primera napačna.
DENACIONALIZACIJA - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018938
ZDen člen 19, 19/1-3, 32. ZPP člen 367, 367/4, 367a, 367a/1, 367c, 377.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije - lastninska pravica na nepremičnini - ničnost denacionalizacijske odločbe - pravnomočnost odločbe - odločba Ustavnega sodišča Up-457/09
Vrednost spornega predmeta v osnovni pravni zadevi je 300,00 EUR, kar ne presega zakonsko določene meje za možnost dopustitve revizije, zato je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije v tem delu zavrglo.
V preostalem delu pa je predlog zavrnilo, ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367. člen ZPP.
SPZ člen 266, 266/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - hipoteka - prenehanje hipoteke - hipoteka, nastala v času veljavnosti ZTLR - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Predlog je vložen glede vprašanja razlage 266. člena SPZ.
URS člen 69. SPZ člen 217, 226. ZTLR člen 54, 60. ODZ paragraf 479. ZUreP-1 člen 110. ZSZ člen 28, 31. EZ-1 člen 552.
dopuščena revizija - stvarna služnost - služnost v javno korist - priposestvovanje - razlastitev - razlastitveni akt - teleološka redukcija - dobra vera - pravni posel - neprava stvarna služnost
Priposestvovanje služnosti v javno korist je mogoče ob pogoju (stroge presoje) dobre vere, še posebej če temelji na pravnoposlovni podlagi. Pri tem ni pogoj, da je posel odplačen, če je le iz okoliščin primera jasno, da je takšno stanje plod pristne volje lastnika.
ZZ člen 62, 62/1, 64, 64/2, 65, 65/1, 65/4. ZOFVI člen 57, 57/2, 61, 61/1, 61/2. ZPP člen 7.
lastninjenje - družbena lastnina - javna lastnina - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica države - javni zavodi - vzgojnoizobraževalne organizacije - dejavnost posebnega družbenega pomena - javne službe - pravica upravljanja
Premoženje, ki je bilo družbena lastnina v upravljanju delovne organizacije iz prvega odstavka 62. člena ZZ (to so bile organizacije, ki so opravljale dejavnost vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, otroškega varstva in socialnega varstva), in je bilo kot javna lastnina namenjeno za opravljanje javnih služb, je postalo s 1. 4. 1991 javna lastnina v upravljanju javnih zavodov in zavodov s pravico javnosti iz drugega odstavka 64. člena ZZ (četrti odstavek 65. člena v zvezi s prvim odstavkom 65. člena ZZ). ZZ je v obravnavani zadevi (zaradi statusa Šole in Doma) torej podlaga le za prehod nepremičnin iz družbene lastnine v javno lastnino.
Podlago za pridobitev lastninske pravice RS pa predstavljajo določbe ZOFVI. Z dnem uveljavitve tega zakona (14. 9. 1991) je RS postala lastnica premoženja v javni lastnini, s katerim so upravljali javni vzgojno-izobraževalni zavodi iz prvega odstavka 61. člena ZOFVI (javni zavodi, ki so izvajali srednje izobraževanje, dijaški domovi ter javni zavodi, ki so opravljali izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju, razen osnovnih šol s prilagojenim programom) in je bilo namenjeno za opravljanje javne službe (drugi odstavek 61. člena ZOFVI.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ODZ člen 309, 316, 326, 479, 480, 1452-1477. ZTLR. SPZ člen 92.
predlog za dopustitev revizije - osebna služnost - priposestvovanje osebne služnosti - dobra vera - pristna posest - poštena posest - rei vindicatio - vrnitveni zahtevek - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - tožba in nasprotna tožba - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je glede odločitve o tožbenem zahtevku po nasprotni tožbi ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženkin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
URS člen 22, 33. ZPP člen 2, 286, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZLNDL člen 3, 5. ZTLR člen 12. ZDen člen 1, 2, 3, 4, 5, 19, 51, 54.
lastninska pravica na nepremičnini - pravica uporabe - pridobitev lastninske pravice - denacionalizacija - pridobitev lastninske pravice po ZLNDL - pridobitev lastninske pravice z denacionalizacijo - izbrisna tožba - zastaranje izbrisne tožbe - res iudicata
Položaj tožnika kot denacionalizacijskega upravičenca in položaj tožnika kot zemljiškoknjižnega lastnika, ki se je v zemljiško knjigo vknjižil na podlagi ZLNDL, nista enaka. Tisti, ki so ob uveljavitvi ZLNDL imeli pravico uporabe na nepremičninah (toženka) in so na tej podlagi postali lastniki teh nepremičnin, imajo zoper tistega, ki je vpisan kot lastnik (tožnik), čeprav ob uveljavitvi ZLNDL ni imel pravice uporabe, vložijo lastninsko tožbo. To velja tudi v primeru, če se je zemljiškoknjižni lastnik vpisal v zemljiško knjigo na podlagi ZLNDL, ker je pred tem imel vknjiženo pravico uporabe, pa je dejansko ni imel, saj vpis pravice uporabe ni bil konstitutivne narave. Še toliko bolj to velja, če se je (sedanji) zemljiškoknjižni lastnik v zemljiško knjigo vpisal kot lastnik na podlagi ZLNDL, pa (v zemljiški knjigi vpisane) pravice uporabe niti ni imel in zato tudi ne podlage za njeno vknjižbo.