dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - razlastitev - dejanska razlastitev - varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - soglasje lastnika k posegu v nepremičnino - protipravnost
V primeru, ko gre za t. i. dejansko razlastitev, načeloma ni mogoče izključiti tožnikovega stvarnopravnega varstva v pravdnem postopku, če so zanj podani vsi elementi iz 99. člena SPZ: lastninska pravica tožnika, sam poseg in protipravnost takšnega posega.
Za odločitev v obravnavani zadevi je bistvena dejanska ugotovitev, da je tožnik poseg v svojo nepremičnino dovolil, zato v okoliščinah konkretnega primera sam poseg tožene stranke v tožnikovo nepremičnino (zaradi tožnikovega soglasja) ne predstavlja protipravnega ravnanja. Za ugoditev tožnikovemu zahtevku torej ni ovira ZCes-1, temveč tožnikovo soglasje.
SPZ člen 92, 99. ZCes-1 člen 123, 123/2. ZJC-B člen 19. ZJC člen 61.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - razlastitev - dejanska razlastitev - varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - javna cesta - kategorizacija zemljišča - javno dobro - nepremičnina v zasebni lasti - sodna praksa Ustavnega sodišča - stvarnopravno varstvo lastnika zemljišča
Zmotno je stališče pritožbenega sodišča, da je treba na zemljiščih, ki so del kategorizirane ceste, opredeljene kot javno dobro na podlagi Uredbe o kategorizaciji državnih cest in ležijo na zemljiščih v zasebni lasti, do ureditve lastninskih razmerij na cestah obdržati nespremenjeno stanje. Lastnik nepremičnin, po katerih poteka takšna cesta, ima namreč stvarnopravno varstvo in dejstvo, da je v teku zoper njega razlastitveni postopek, na to ne vpliva.
STVARNO PRAVO - DEDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0017931
ZPP člen 380, 380/1. UZITUL člen 16, 16/1, 16/2. ZTLR člen 28, 28/2, 72, 72/1, 72/2, 72/3. URS člen 68. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o ureditvi premoženjskopravnih razmerij člen 4. ZD člen 6, 11. ZUVza člen 4. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
Za presojo (ne)dobrovernosti po ZTLR je odločilen odgovor na vprašanje, na kakšni podlagi je tožničina pravna prednica nastopila posest na spornem zemljišču. Nedobroveren je le tisti posestnik stvari, ki ve, da mu ne pripada pravica do posesti ali pa bi moral to vedeti.
Sodišče druge stopnje je zmotno menilo, da tožničina pravna prednica zaradi vložitve tožbe zoper njo za ugotovitev neveljavnosti darilne pogodbe ves čas trajanja pravde ni bila dobroverna in je to postala šele po tem, ko je bil tožbeni zahtevek pravnomočno zavrnjen. Darovalec je obdarjenki istočasno s podpisom tudi izročil ključe stanovanjske hiše, ki stoji na spornih nepremičninah. Darilna pogodba je bila realizirana, zato je obdarjenka lahko verjela, da ima pravico do posesti spornih nepremičnin. Nenazadnje dokazuje tožničino prepričanje v veljavnost darilne pogodbe, da je v pravdi to uspela dokazati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00001493
ZPP člen 105, 180, 108/5, 180.
odškodninski spor - podelitev sposobnosti biti stranka v postopku - opredelitev pravdne stranke - poprava tožbe - etažni lastniki kot stranka postopka - zavrženje tožbe
Glede na to, da tožeča stranka opredelitve prve tožeče stranke, kljub pozivu sodišča ni ustrezno popravila, je bila tožba prve tožeče stranke na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP pravilno zavržena.
SPZ člen 217. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - vsebina služnostne pravice - predhodno pridobljena služnostna pravica - tek priposestvovalne dobe - vpliv gradnje stanovanjske hiše na gospodujočem zemljišču
Revizija se dopusti glede vprašanja ali z izgradnjo hiše na zemljišču, do katerega sta imela tožnika in njuni pravni predniki že prej nemoten dostop prek služečega zemljišča, pretežno peš in z vpregami ter po potrebi z avtomobili in kmetijsko mehanizacijo, dvajsetletna priposestvovalna doba za nastanek služnostne pravice (za prehod prek služečega zemljišča) začne ponovno teči, ali pa se predhodno pridobljena služnostna pravica ohrani tudi po izgradnji hiše (vsaj v predhodno pridobljenem obsegu).
Institut stavbne pravice pride v poštev samo v primeru, ko sta lastninska pravica na zemljišču in lastninska pravica na stavbi v rokah različnih oseb. Ker tožnik ni uspel izkazati ne derivativne ne originarne pridobitve lastninske pravice na sporni stavbi, je Vrhovno sodišče njegov tožbeni zahtevek (za ugotovitev obstoja stavbne pravice) zavrnilo.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0017822
Odlok o občinskih cestah člen 11, 14, 23. ZLS člen 21, 21/2, 51b, 51c. OZ člen 7, 190, 190/1, 191, 197, 199. ZPP člen 7, 212. URS člen 22, 25, 33, 67, 69. ZJC-B člen 19. ZLS člen 21, 21/2. ZJC člen 3, 3/1. Protokol h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 1.
dopuščena revizija - razlastitev - dejanska razlastitev - neupravičena pridobitev - privolitev v prikrajšanje - javna cesta na nepremičnini v zasebni lasti - prestavitev javne ceste - neupravičena pridobitev - izdatek za drugega - stroški izgradnje nadomestne ceste - sklepčnost tožbe - trditvena podlaga - stvarnopravno varstvo
Tožnik ni bil dolžan trpeti prikrajšanja svoje lastninske pravice, ko je javna cesta potekala po njegovi nepremičnini, dokler formalni postopek razlastitve ni bil izveden. Lahko bi vložil stvarnopravno tožbo (primerjaj sodbo VS RS II Ips 212/2013 z dne 18. 9. 2014), s katero bi zahteval, da druga toženka na lastne stroške prestavi javno cesto, ki poteka po njegovi nepremičnini, na katastrsko določeno traso javne ceste, ali odškodninsko tožbo zaradi zmanjšanja vrednosti svoje nepremičnine (primerjaj sodbo VS RS III Ips 59/2010 z dne 7. 9. 2010). Ker se je prva toženka strinjala s prestavitvijo ceste, tožnik ni ravnal protipravno, ko je, brez da bi se poslužil sodnega varstva, organiziral prestavitev ceste sam.
Občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste in javne poti (drugi odstavek 21. člena ZLS). Zmotni so razlogi sodišča druge stopnje, da druga toženka ni obogatena v višini stroškov izgradnja nadomestne javne ceste. Njena obogatitev se odraža v prihranitvi njenega premoženja, ker je tožnik namesto nje izpolnil njeno zakonsko obveznost (197. člen v zvezi s prvim odstavkom 190. člena OZ).
Ker kljub pozivu za plačilo sodne takse v 15 dnevnem roku in ob opozorilu na posledice neplačila, takse za predlog za dopustitev revizije nista plačali tretja in peta tožnica, se šteje, da sta predlog umaknili.
Revizija se dopusti glede pravilnosti preizkusa presoje o obstoju veljavnega pravnega naslova za uporabo sporne nepremičnine s strani toženca in posledične ocene o neobstoju elementa neupravičene obogatitve.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - gradnja na tujem svetu - stavbna pravica - povrnitev vlaganj - dobrovernost
Glede na to, da so pravni predniki tožencev pridobili lastninsko pravico na spornih nepremičninah s kupno pogodbo z dne 19. 1. 1929 in svojo lastninsko pravico tudi vpisali v zemljiško knjigo, ob nacionalizaciji pa pridobili na njih pravico brezplačnega uživanja in ob tem, da tožnika nista izkazala, da sta lastninsko pravico pridobila na katerikoli od zatrjevanih pravnih podlag (pravnoposlovni, gradnja na tujem svetu, priposestvovanje), je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka pravilna.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS4002745
OZ člen 435, 435/1.
prodajna pogodba - obveznosti prodajalca - izročitev nepremičnine - posredna posest - najemna pogodba - sodba na podlagi pripoznave
Temeljna obveznost prodajalca je, da prodano stvar izroči kupcu tako, da ta na njej pridobi lastninsko pravico (prvi odstavek 435. člena Obligacijskega zakonika.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0017804
ZPP člen 372. SPZ člen 49.
nedopustnost izvršbe - ugovor tretjega - pridobitev lastninske pravice - prodaja nepremičnine - prodajna pogodba - oblika pogodbe - ustna pogodba - prenos lastninske pravice - vknjižba lastninske pravice - razveljavitev sklepa o izvršbi
Pravilna je odločitev sodišč o zavrnitvi zahtevka na ugotovitev nedopustnosti izvršbe glede izročitve dela sporne nepremičnine v posest tožencema. Kot je tožniku pravilno pojasnilo že pritožbeno sodišče, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožnikovo tezo, da mu na sporni nepremičnini pripada dolžničin solastniški delež, ker naj bi on sklenil kupno pogodbo s prodajalko A. P. in tudi sam poravnal kupnino. Po 49. členu SPZ se za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom zahteva vpis v zemljiško knjigo; ta se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo. Pritožbeno sodišče je torej tožniku pravilno obrazložilo, da samo na podlagi zatrjevanega ustnega dogovora o nakupu sporne nepremičnine lastninske pravice ni mogel pridobiti in da tega ne more spremeniti niti dejstvo, da je plačal kupnino in nastopil posest kupljene nepremičnine.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - izvenknjižno priposestvovanje - dobra vera
V konkretnem primeru pridobitev lastninske pravice na podlagi izvenknjižnega priposestvovanja ni mogoča, kljub dolgotrajni uporabi zemljišč, kot jo zatrjuje tožnik. Res sicer te oblike priposestvovanja avtomatično ni mogoče izključiti v primerih, ko gre za obmejna oziroma sosednja zemljišča kot tudi ne, ko gre sicer za samostojne „ločene“ parcele, vendar pa bi v konkretnem primeru morale biti podane tudi druge okoliščine, ki bi preprečevale izpodbojnost domnevane dobrovernosti, med njimi vsaj obstoj pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice (na primer konkretne pogodbe), katerega pa v tej pravdi revident niti ne zatrjuje. Sklicevanje na dolgotrajno uporabo zemljišč v takšnem primeru ne odpravlja neskladja med zemljiškoknjižnim stanjem ter zatrjevano dejansko uporabo nepremičnin (dejanskim stanjem nepremičnine) v korist uporabnika.
predlog za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna in subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - sosporništvo - nediferencirana vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije - dopuščena revizija - priposestvovanje - neupravičena pridobitev - dokazovanje - prekluzija - dokazni predlog po zaključku prvega naroka
Ker tožnika glede vseh zahtevkov nista v položaju enotnih (ali celo nujnih) sospornikov, enotna navedba vrednosti spornega predmeta (za prvi in drugi tožbeni zahtevek) za preizkus dovoljenosti predloga za dopustitev revizije ne zadošča. Zahtevka sta medsebojno sicer povezana v smislu določbe petega odstavka 367. člena ZPP, kar bi narekovalo enotno obravnavanje njihove vrednosti, vendar zaradi hkratne subjektivne kumulacije uporaba te določbe ne pride v poštev. Vrhovno sodišče zato ugotavlja, da gre za nediferencirano navedbo vrednosti spornega predmeta, ki po ustaljeni sodni praksi tega sodišča ne zadošča. Položaj je enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena. Takšen nedovoljen predlog za dopustitev revizije ima lahko le enake posledice kot nedovoljena revizija, zato ga je v tem delu zavrglo (primerjaj 377. člen ZPP).
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je toženka prekludirana z dokaznim predlogom za zaslišanje T. M. in glede pravice do izvedbe tega dokaza.
ZPP člen 319, 339, 339/2, 339/2-12, 379, 379/1, 379/2. ZTLR člen 24, 25.
dopuščena revizija - tožba za ugotovitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - pravnomočno razsojena stvar - identičnost sporov - individualizacija spora, o katerem je bilo pravnomočno odločeno - dejstveni kompleks - individualizacija novega spora - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dejanska podlaga sodbe oziroma nove tožbe predstavlja določen življenjski dogodek, gledan objektivno in pravno nevtralno. V skladu s sodno prakso jo je treba razumeti kot sklop dejstev, ki opredeljujejo določen življenjski dogodek (tj. dejstveni kompleks). Nove tožbe na isti dejstveni kompleks, na katerem temelji pravnomočna sodba, ni mogoče več uveljavljati. Navedeno velja tudi, če tožnik v novi tožbi doda dejstva, ki jih v prejšnji pravdi ni navedel, če predstavljajo sestavni del istega dejstvenega kompleksa, na katerega se nanaša pravnomočna sodba, in čeprav se sklicuje na drugo pravno podlago.
Pravnomočna zavrnilna sodba, v kateri je sodišče zavrnitev tožbenega zahtevka (v celoti ali deloma) utemeljilo z nesklepčnostjo tožbe, zato temelji na presoji (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka in spada med vsebinske (meritorne) sodne odločbe. Tudi zanjo velja, da objektivne meje njene pravnomočnosti zajemajo celoten sklop dejstev, ki tvorijo življenjski primer, na katerega je sodišče uporabilo materialnopravno normo.
Čas kot bistvena sestavina pogodbe je pravni standard, ki ga je treba vsebinsko določiti upoštevaje vse okoliščine posameznega pogodbenega razmerja. Sama določitev natančnega časa, ko je treba opraviti izpolnitev, ne zadošča za sklep o fiksni pogodbi. Pri pogodbah iz 104. člena OZ mora biti namreč še posebej izražena volja, da je kasnejša izpolnitev brez pomena. Tak pomen časa izpolnitve pa mora sprejeti tudi nasprotna pogodbena stranka kot element svoje obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VS00008697
ZSZ člen 21, 21/1. ZTLR člen 12. ZLNDL člen 2, 2/1. SPZ člen 43, 43/2, 269. OZ člen 116, 190.
družbena lastnina - pravica uporabe - nezazidano stavbno zemljišče - promet z nezazidanimi stavbnimi zemljišči - omejitve pravnega prometa - ničnost pogodbe - lastninjenje po ZLNDL - lastninska pravica - načini pridobitve lastninske pravice - priposestvovanje - prodaja tuje nepremičnine - neupravičena pridobitev
Iz razlogov sodb sodišč prve in druge stopnje je razumeti, da sta pogodbo z dne 19.5.1988 razlagali tako, da izgradnja stavbe do tretje gradbene faze ni bila dogovorjena kot odložni pogoj za prenos pravice uporabe na zemljišču po volji pogodbenih strank, ampak je bila zapisana zaradi uskladitve pravnega posla z ZSZ (povedano drugače: da je bila določba drugega odstavka 2. člena dodana zaradi obida ničnostne sankcije). Po njuni presoji namreč pogodba ni nična zato, ker so bile naknadno razveljavljene tiste določbe Ustave, ki so izključevale lastninsko pravico na stavbnih zemljiščih v mestih in naseljih mestnega značaja (z ustavnim amandmajem XCIX) in določbe 9. do 28. člena ZSZ (z odločbo Ustavnega sodišča U-I 105/919). Ker pogodba ni nična, je po mnenju sodišča prve stopnje pomenila veljaven pravni naslov za pridobitev lastninske pravice (s priposestvovanjem). Do tega stališča se pritožbeno sodišče ni opredelilo, ker je posest A.-jevih ovrednotilo kot nedobroverno. Nedobroverna pa je bila, meni, ker sta obe pogodbeni stranki vedeli, da je zakonski pogoj za pridobitev lastninske pravice izgradnja stavbe do zaključene tretje gradbene faze. Ti razlogi izpodbijane sodbe so nejasni.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 43, 43/2.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - prirejenost upravnega in pravdnega postopka - sodba presenečenja - napaka pri vknjižbi v zemljiško knjigo - vrnitev nepremičnine - priposestvovanje - gradnja na tujem svetu - javno dobro - vodotok
Revizija se dopusti glede pravilnosti presoje pritožbenega sodišča o vezanosti pravdnega sodišča na odločitev v upravnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0017803
ZPP člen 227, 339, 339/2-8. URS člen 22.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje - listine - predložitev listine - edicijska dolžnost - varstvo lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - povrnitev vlaganj v nepremičnino - koristni stroški
Neutemeljene so revizijske navedbe glede uveljavljene bistvene kršitve določb pravdnega postopka zaradi neuporabe določbe prvega odstavka 227. člena ZPP o edicijski dolžnosti. Kadar se stranka sklicuje na listino in trdi, da je ta pri nasprotni stranki, mora poleg običajnega substanciranja dokaznega predloga (navedbe dejstva, ki ga želi dokazati in konkretnega dokazila in podatkov, ki dokazilo identificirajo) navesti tudi okoliščine, iz katerih je razvidno, da je listina pri nasprotni stranki. Temu toženec ni zadostil, saj ni navedel niti osnovnih podatkov o odločbi o (pridobitvi) stanovanjske pravice na bungalovu S. niti okoliščin, ki bi kazale, da se ta nahaja pri stranskem intervenientu.
Zahtevek za izstavitev ZK - dovolila pride v poštev le pri pravnoposlovnem razpolaganju s knjižnimi pravicami. Takšen zahtevek tožnice bi bil lahko utemeljen le v primeru, če bi dokazala sklenitev zavezovalnega pravnega posla glede predmetnih nepremičnin.